Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Uvod: Bolečine v križu spadajo med enega izmed glavnih zdravstvenih težav sodobnega časa. So ena izmed najpogostejših motenj v kostno-gibalnem sistemu in prizadenejo posameznike vseh starosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako uporaba vadbe v vodi in različnih plavalnih tehnik v okviru fizioterapevtski obravnavi vpliva na odpravo bolečin v križu. V sklopu naloge nas je zanimalo tudi, katere tehnike plavanja so za osebe, ki se srečujejo z bolečinami v križu, primerne. Metode: Literaturo, tako domačo kot tujo, smo pridobili iz različnih spletnih podatkovnih baz, kot so PubMed, ResearchGate in Google Scholar. Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku. Za pregled strokovne literature smo uporabili sistematični pregled literature, metasintezo in analizo. V raziskavo smo vključili deset študij. Šest študij je obravnavalo tematiko vadbe v vodi in njenih prednosti, štiri študije pa plavalne tehnike ter njihovo učinkovitost in koristnost. Rezultati: Pregled člankov kaže na pozitivne učinke vadbe v vodi in uporabe plavalnih tehnik pri osebah z bolečinami v križu. Razprava in zaključek: S pregledom raziskav ugotavljamo, da vadba v vodi omogoča učinkovito aktivacijo mišic z manjšo obremenitvijo na sklepe in hrbtenico, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe in lajša bolečino, še posebej pri kroničnih težavah. Ob pravilni izvedbi so se vse tehnike plavanja izkazale za koristne, je pa ob nepravilni izvedbi nevarnost poškodb ali možnost poslabšanja stanja večja. Kljub kratkoročnim pozitivnim učinkom vadbe v vodi ostaja pomanjkanje raziskav o dolgoročnih učinkih. Nadaljnje raziskave so za boljše razumevanje predvsem dolgoročnih učinkov vadbe v vodi in uporabe različnih tehnik plavanja pri rehabilitacijskih postopkih oseb z bolečinami v križu nujne.
Keywords: bolečine v križu, fizioterapija, vadba v vodi, voda, plavanje, plavalne tehnike
Published in ReVIS: 09.01.2025; Views: 259; Downloads: 9
Full text (1,11 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Anksioznost je naraven odziv telesa na nevarnost ter je normalna, dokler le ta ne postane pretirana in obremenjujoča v vsakdanu posameznika. Simptome tesnobe lahko obvladujemo z doslednim in periodičnim izvajanjem ene ali kombinacije različnih tehnik sprostitve. Cilji: Cilji diplomskega dela so s pomočjo že obstoječe literature proučiti in ovrednotiti relevantno literaturo s področja sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike. Predstaviti anksiozno simptomatiko, pregledati, primerjati in analizirati raziskave s področja uporabe sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike ter podati bistvene rezultate in ugotovitve. Cilj je tudi analizirati in predstaviti, kako in če različne vrste sprostitvenih tehnik pripomorejo k obvladovanju anksiozne simptomatike v redni praksi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili kompilacijsko in deskriptivno metodologijo, z izhodiščem iz znanstvene literature. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo ter statistično analizo s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Rezultati predelanih raziskav so pokazali, da so se pri večini udeležencev, ki so prakticirali različne tehnike sprostitve, simptomi tesnobe zmanjšali ali ostali enaki. V nobenem primeru se niso le ti poslabšali. Hkrati so tehnike sprostitve blagodejno vplivale tako na psihično kot tudi na fizično zdravje. Razprava: Na podlagi ugotovitev obravnavanih raziskav menimo, da so sprostitvene tehnike učinkovito orodje za lajšanje simptomov anksioznosti. Vendar se kljub temu priporočajo dodatne raziskave dolgoročnih učinkov tehnik sprostitve pri anksiozni simptomatiki.
Keywords: anksioznost, duševne motnje, tesnoba, sprostitvene tehnike
Published in ReVIS: 05.12.2024; Views: 322; Downloads: 15
Full text (888,94 KB)

Abstract: Tema diplomske naloge, Čuječnost kot oblika pomoči pri soočanju z neplodnostjo, je izbrana na podlagi lastne izkušnje in dela na osebni rasti. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali čuječnostna vadba pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa pri soočanju z neplodnostjo. Vadba čuječnosti naj bi omogočala, da se udeleženke, ki v raziskavi sodelujejo, lahko soočijo in sprejmejo svoje misli, čustva in spremljajoča občutja ter tako zmanjšajo psihološki stres. Na začetku diplomske naloge predstavimo teorijo neplodnosti, poudarek je predvsem na fazah soočanja z neplodnostjo, kako se par na neplodnost odziva ter skozi katera zdravljenja je treba iti. Dotaknili smo se tudi stigme neplodnosti in odkrivali kako lajšati stres. V osrednjem delu raziskujemo čuječnost, predstavljen je MBSR-program (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction), pišemo o temeljnih značilnostih čuječnosti, predstavimo tehnike, vaje ter elemente vadbe čuječnosti, poglavje pa zaključimo z vprašanjem zakaj je čuječnost pomembna in koristna. Nadalje raziskujemo kako sta neplodnost in čuječnost prepleteni, kar bo razvidno kasneje tudi iz rezultatov diplomske naloge. V tem poglavju predstavljamo preplet čuječnosti in soočanja z neplodnostjo pri nas in v tujini. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskave zastavili cilje in opisali, katera raziskovalna vprašanja smo si postavili v nalogi. Predstavimo analizo zbranih podatkov in zaključimo s strukturo programa, ki smo ga izvedli za potrebe raziskave. Med raziskavo smo prišli do ugotovitev, s katerimi udeleženke poročajo, da jim izvajanje čuječnosti pomaga pri zmanjševanju stresa in zato tudi pripomore k lažjemu soočanju z neplodnostjo.
Keywords: neplodnost, odziv, faze, čuječnost, MBSR-program, tehnike, vaje
Published in ReVIS: 27.06.2024; Views: 615; Downloads: 16
Full text (1,28 MB)

Abstract: Fizioterapevti se pogosto srečujemo s pacienti, ki se spopadajo z različnimi poškodbami in boleznimi, ki vplivajo tako na njihovo fizično kot tudi psihično stanje. Zato je za fizioterapevta pomembno, da se dobro spozna z različnimi psihološkimi strategijami in jih aktivno uporablja. Te strategije lahko prispevajo k temu, da pacienti bolje obvladujejo bolečino, ohranjajo motivacijo in izboljšujejo svoje splošno počutje, kar vodi k učinkovitejši rehabilitaciji. Psihološke strategije so neinvazivne metode, ki jih lahko izvajamo na vseh pacientih in zajemajo celostni pristop k zdravljenju, ki obravnava tako fizično, kot psihično stanje pacienta. Uporaba psiholoških strategij izboljšuje terapevtske rezultate, gradi zaupanje in ustvarja bolj povezano, izkušnjo med fizioterapevtom in pacientom, kar je ključno za kakovostno obravnavo.
Keywords: psihološke strategije v fizioterapiji (psychological strategies in physiotherapy), motivacijske strategije (motivational strategies), sprostitvene tehnike (relaxation techniques).
Published in ReVIS: 16.01.2024; Views: 1061; Downloads: 34
Full text (583,74 KB)

Abstract: Ta raziskava podrobno preučuje strategije nevtralizacije, ki jih ljudje uporabljajo za utemeljevanje hranjenja z živalmi kljub moralnim pomislekom ali konfliktom. Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 8 oseb, ki se prehranjujejo z živalskim mesom in se hkrati opredeljujejo kot živaloljube osebe. Uporaba polstrukturiranih intervjujev nam je omogočila poglobljeno analizo pridobljenih podatkov, s katerimi je bilo identificiranih več ključnih tematik, kako posamezniki nevtralizirajo hranjenja z živalmi. Glavna ugotovitev je bila kategorizacija živali na »živali za hrano« in »hišne živali«, kar omogoča izkazovanje naklonjenosti in skrbi do nekaterih živali, medtem ko se z drugimi brez pomislekov prehranjujejo. Povezane strategije so vključevale zanikanje uma, zavesti ali čustev »živalim za hrano« ter trditev o njihovih nujnih namenih, kot so zgolj vir hrane, upoštevanje hierarhij ali človeške prevlade nad živalmi. Izrazito obsežna je bila normalizacija in sprejemanje uživanja mesa kot nekaj povsem naravnega, nujnega, tradicionalnega in kulturno sprejetega. Rezultati celovito osvetljujejo kompleksno mrežo medsebojno prepletenih nevtralizacij, ki močno podpirajo literaturo na temo »Paradoks mesa« in omogočajo ter vzdržujejo očitno nasprotje med izraženo skrbjo za blaginjo živali ter dejansko udeležbo pri hranjenju z njihovimi deli. Študija poglobljeno osvetljuje psihološke mehanizme, ki ljudem omogočajo, da brez občutkov krivde ali konflikta uživajo meso živali, za katere lahko trdijo, da jih cenijo in skrbijo zanje.
Keywords: živalojedstvo, nevtralizacija, tehnike nevtralizacije, kognitivna disonanca, mesojedstvo
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 799; Downloads: 60
Full text (1,59 MB)