1. Ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloLina Mele, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije, kar je tema v središču pravnih, političnih in družbenih razprav. Analizirajo se različni zakonodajni pristopi, ki jih države članice EU uporabljajo pri urejanju te pravice, ter vpliv teh ureditev na dostopnost in varnost postopka. Raziskovalna metodologija temelji na pravni analizi, ki vključuje preučevanje pravnih aktov držav članic EU, sodno prakso ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice, relevantne mednarodne pravne instrumente ter statistične podatke o dostopnosti in izvedbi umetnih prekinitev nosečnosti. Opredeljeni so relevantni pojmi in pravila ter opisano trenutno stanje pravne in ustavnopravne ureditve v državah članicah EU. Cilj raziskave je bil ponuditi celovit pregled trenutne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v EU, ugotoviti spremembe v zakonodaji, identificirati najboljše prakse in politike, ki zagotavljajo varnost in dostopnost postopka, ter osvetliti vpliv evropskih institucij na nacionalne politike, s poudarkom na raznolikosti pristopov znotraj EU. Ključne ugotovitve raziskave kažejo na velike razlike v zakonodaji med državami članicami, kar ustvarja neenakosti v dostopnosti in pravni zaščiti žensk. Medtem ko so nekatere države v zadnjih letih uvedle restriktivnejše ukrepe, druge svoje zakonodaje liberalizirajo pod pritiskom mednarodnih organizacij in evropskih institucij. Ugotovitve so lahko dragocen vir za nadaljnje raziskave in prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti o trenutnem stanju ter izzivih, kar lahko vpliva na oblikovanje javnega mnenja in spodbuja podporo za potrebne zakonodajne spremembe.
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, reproduktivne pravice žensk, Evropska unija, sodna praksa, evropske institucije
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 401; Downloads: 17
 Full text (1,12 MB) |
2. Primerjalno pravni vidik ustavno pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA - študija primera Dobbs v. Jackson : magistrsko deloMartin Podbregar, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali s primerjalnopravnim vidikom ustavnopravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA. Posvetili smo se študiji primera Dobbs v. Jackson, o katerem je Vrhovno sodišče ZDA izdalo odločitev konec junija 2022. Na kratko smo predstavili umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski pojem in postopke za umetno prekinitev nosečnosti v Republiki Sloveniji ter pregledali relevantno zakonodajo. Napravili smo izčrpen pregled ustavnopravnih virov na ravni Republike Slovenije, EU in ZDA, vključno s sodno prakso Ustavnega sodišča RS, ESČŠ in Vrhovnega sodišča ZDA. Na enem mestu smo povzeli tudi zaključke pravne teorije v zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Predstavili smo načine ustavnopravne presoje in različne teste, ki jih ustavna sodišča uporabljajo pri ustavni presoji. Napravili smo celovito študijo odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson, od materialnopravne analize do širših družbenopolitičnih vidikov sodbe. Študija primera tako predstavlja celovit in zaokrožen akademski izdelek v slovenščini. V zadnjem poglavju je avtor dela podal tudi svoj komentar. Raziskava je potrdila, da umetna prekinitev nosečnosti tudi po sprejetju odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson ostaja ustavnopravna kategorija v ZDA, saj to velja le na zvezni ravni. Samo v primeru, da bi v ZDA sprejeli amandma k ustavi, ki bi izrecno zavrnil pravico do umetne prekinitve nosečnosti, bi ta prenehala obstajati kot ustavnopravna kategorija. Raziskava je potrdila hipotezo, da je umetna prekinitev nosečnosti v pravu Republike Slovenije ustavnopravna kategorija in bo, razen v primeru sprememb Ustave RS, to tudi ostala.
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Dobbs v. Jackson, Roe v. Wade, svobodno odločanje o rojstvih otrok
Published in ReVIS: 12.12.2023; Views: 1305; Downloads: 77
Full text (784,73 KB) |
3. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije : magistrsko deloMaša Pikon, 2023, master's thesis Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 1414; Downloads: 94
Full text (807,64 KB) |
4. Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in Poljske : diplomsko deloKlara Sajevic, 2021, undergraduate thesis Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Published in ReVIS: 10.01.2022; Views: 2256; Downloads: 261
Full text (340,20 KB) |
5. |
6. |
7. Pravni in etični vidik splava in pokopa splavljenih otrok : magistrsko deloSaša Bajda, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravni in etični vidik splava oziroma umetne prekinitve nosečnosti in pokopa splavljenih otrok. Splav in umetna prekinitev nosečnosti sta tudi dandanes med najobčutljivejšimi in osebnimi temami, tako doma kot tudi po svetu. Oba medicinska postopka za večino žensk lahko pomenita prelomni trenutek in na njih lahko pustita psihične in fizične posledice. Splav in umetna prekinitev nosečnosti sta v različnih državah različno obravnavana - od stroge prepovedi do popolne svobode pri odločanju. V prvem delu so s pomočjo teoretičnih izhodišč obrazloženi pojmi življenje, splav, umetna prekinitev nosečnosti, nedovoljena umetna prekinitev nosečnosti in mrtvorojenost. V nadaljevanju sledita pregled in opis pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in po svetu; predstavljena sta tudi dva primera sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. V drugem, teoretično-analitičnem sklopu so zajeta poglavja o splavu in umetni prekinitvi nosečnosti ter medicinski stroki, religiji in posamezniku. Predstavljene so izkušnje mamic, ki so doživele splav oziroma umetno prekinitev nosečnosti, pravice staršev ob smrti otroka in pravice umrlih otrok ter pravice do pokopa splavljenih in prezgodaj rojenih otrok, v nadaljevanju pa, kako je pri nas urejena pomoč ženskam oziroma staršem pred in med umetno prekinitvijo nosečnosti oziroma splavom in/ali po njima. V tem delu so predstavljeni tudi rezultati ankete, izvedene v slovenskih porodnišnicah, ter delno strukturirani intervjuji, opravljeni s posameznicami z lastno izkušnjo splava oziroma umetne prekinitve nosečnosti ter s predstavnicami zavodov in društev, ki nudijo pomoč ob umetni prekinitvi nosečnosti oziroma splavu. Na tej podlagi sta bili preverjeni in potrjeni tudi obe postavljeni hipotezi.V zaključnem sklopu magistrskega dela so podani odgovori na zastavljeni raziskovalni vprašanji, iz izhajajočih dejstev pa so povzeta pomembna spoznanja. Ključni prispevek k znanosti in stroki pa dajeta analitični del drugega sklopa in zaključni sklop.
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, pokop
Published in ReVIS: 13.08.2018; Views: 5442; Downloads: 565
Full text (2,71 MB) |
8. |
