Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu.
Keywords: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo
Published in ReVIS: 10.07.2025; Views: 59; Downloads: 2
Full text (1,22 MB)

Abstract: Magistrsko delo preučuje vpliv digitalizacije in novih tehnologij na postopke mediacije. Osredotoča se na pravne okvire, ki urejajo tako postopke mediacije kot spletne mediacije, spletne strani, ki ponujajo storitve mediacije, vlogo umetne inteligence in napovedi za razvoj spletne mediacije v prihodnosti. Primerjalno-pravni vidik vključuje štiri države: Slovenijo, Nemčijo, ZDA in Kitajsko. Delo temelji na kvalitativnih metodah. Uporabljene so bile metoda analize dokumentov in literature, metoda kompilacije, komparativna metoda, deduktivna metoda, primerjalno-pravna in analiza. Izvedena je bila analiza spletnih strani, ki ponujajo storitve spletne mediacije. Tako analiza zakonodaje kot analiza spletnih strani prinašata podobne ugotovitve, da je spletna mediacija v Nemčiji, ZDA in Kitajskem že razvita in razširjena, medtem ko Slovenija na tem področju sicer že kaže interes in razvoj, vendar zaenkrat še zaostaja. Analiza spletnih strani je pokazala, da večina spletnih strani izrecno navaja, da nudijo spletno mediacijo, a so informacije o pravni podlagi, temeljnih načelih in posledicah mediacije lahko pomanjkljive. Uporaba umetne inteligence pri mediaciji se ocenjuje kot pozitivna, saj lahko pospešuje postopek in zbira podatke, vendar pa se kaže ugotovitev, da je pomembno ohraniti človeški element v procesu mediacije. Magistrsko delo opozarja na pravne izzive, ki jih prinaša mediacija v digitalnem svetu, kot so varstvo osebnih podatkov, zaupnost in enakopravnost strank. Predlaga se, da bi se zakonodaja dopolnila s smernicami, ki bi urejale spletno mediacijo, tudi z namenom pospeševanja njene uporabe. Poudarek na izobraževanju mediatorjev na področju uporabe spletnih orodij bi lahko zagotovilo ohranitev kakovosti in učinkovitosti mediacije tudi v spletnem okolju.
Keywords: mediacija, spletna mediacija, digitalizacija, umetna inteligenca, pravni okvir, varstvo osebnih podatkov, zaupnost, Slovenija, Nemčija, ZDA, Kitajska
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 111; Downloads: 3
Full text (1,71 MB)

Abstract: Deset let po uveljavitvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ta prispevek naslavlja vprašanje prihodnosti varovanja človekovih pravic v tej supranacionalni organizaciji. Iskanje odgovora se sestoji iz dveh delov. Prispevek najprej analizira razvoj človekovih pravic v Uniji skozi pet zgodovinskih faz, ki jih v drugem delu podvrže teoretični normativni oceni v luči prevladujočih teorij evropske integracije. Z izbiro teorije zveze kot najbolj prepričljive teorije o pravni in politični naravi integracije prispevek predlaga uravnotežen pristop, ki spoštuje pluralna ustavna razmerja znotraj integracije in ki poudarek s formalnega vidika varovanja človekovih pravic premakne predvsem na njihovo dejansko zaščito.
Keywords: temeljne pravice, pravno varstvo
Published in ReVIS: 18.06.2025; Views: 97; Downloads: 1
Full text (123,74 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju.
Keywords: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo
Published in ReVIS: 14.04.2025; Views: 417; Downloads: 45
Full text (667,43 KB)

Abstract: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Keywords: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Published in ReVIS: 26.02.2025; Views: 463; Downloads: 25
Full text (720,74 KB)