1. |
2. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene in zakonske omejitve : magistrsko deloBarbara Mežnarič, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene v Sloveniji in Belgiji ter analizira vpliv teh ureditev na operativno delovanje policije in varstvo temeljnih pravic posameznika. Raziskava izhaja iz spoznanja, da hiter tehnološki razvoj brezpilotnih sistemov odpira nova varnostna, pravna in etična vprašanja zlasti glede zakonitosti, sorazmernosti in nadzora nad posegi v zasebnost. Namen raziskave je bil primerjalno proučiti pravni okvir obeh držav, oceniti njegovo učinkovitost z vidika varnosti in varstva osebnih podatkov ter analizirati vpliv pravnih pristopov na operativne postopke policije. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize nacionalne in evropske zakonodaje, primerjalno-pravnega pristopa ter empirične metode polstrukturiranih intervjujev s strokovnima predstavnikoma obeh policijskih sistemov. Ugotovitve kažejo, da se slovenski in belgijski model razlikujeta predvsem v regulatorni filozofiji. Belgijski sistem temelji na specializirani regulaciji in formaliziranem upravljanju tveganj z večnivojskim institucionalnim nadzorom, medtem ko slovenski model uporabo brezpilotnih zrakoplovov integrira v obstoječi sistem policijskih pooblastil ter poudarja ustavnopravno zadržanost in načelo sorazmernosti. Razlike v pravni ureditvi se neposredno odražajo v operativni praksi in obsegu preventivne uporabe tehnologije. Raziskava še ugotavlja, da evropski letalski pravni okvir zagotavlja tehnično harmonizacijo, medtem ko policijsko operativni vidik ostaja v pristojnosti držav članic. Popolna unifikacija ni realna, možna pa je postopna konvergenca minimalnih standardov. Delo prispeva k poglobljenemu razumevanju razmerja med tehnološkim razvojem, varnostjo in varstvom človekovih pravic ter ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj zakonite in sorazmerne uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijskih postopkih.
Keywords: brezpilotni zrakoplovi, policija, varstvo zasebnosti, sorazmernost, harmonizacija pravil EU, zakonodaja, varnost
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 85; Downloads: 1
 Full text (1,06 MB) |
3. Materialno varstvo filmskega arhivskega gradiva na filmskem traku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje ArhivistikaRoman Marinko, 2026, undergraduate thesis Abstract: Filmski arhivi hranijo filmsko arhivsko gradivo. Doba svetovnega filma se je začela leta 1895 v Franciji, slovenskega filma pa leta 1905 s prvimi posnetki dr. Karola Grossmanna. Do današnjih dni se je v Slovenskem filmskem arhivu zbralo, evidentiralo in strokovno obdelalo približno 13.000 filmskih naslovov. 90 odstotkov filmskih vsebin je še vedno na filmskem traku. Najbolj ogrožene so filmske arhivske vsebine na trakovih nitratne filmske osnove, saj je v osnovi podvržen propadanju, hkrati pa je lahko še zelo vnetljiv in eksploziven, kar pomeni veliko nevarnost samovžiga. Acetatna filmska osnova je še vedno gorljiva, vendar gori s tlenjem. Poliestrska filmska osnova je izredno žilava in se nerada strga. Zaradi svoje žilavosti je velikokrat povzročitelj poškodb filmske projekcijske opreme. Digitalna tehnologija in film se zdita v nekem trenutku idealna rešitev za filmske težave na filmskem traku, vendar se lahko vzporednice ene in druge produkcije vlečejo le navidezno. Izkušnja gledalca pri klasični projekciji filmov na filmskem traku se popolnoma razlikuje od digitalne. Zatemnitev presvetlitev posamezne sličice in projiciranje slik na platno v hitrosti 24 sličic na sekundo sta povsem drugačna projekcijska izkušnja od projekcije digitalne filmske kopije DCP (angl. Digital Cinema Package). Trik očesa (peristenca) se pri klasični filmski projekciji nekako v ozadju čuti, medtem ko pri digitalni projekciji tega ni. Vse deluje nekako bolj gladko in sterilno. Digitizacija in digitalna restavracija filmskih vsebin omogočata širšo dostopnost filmskega arhivskega gradiva in neke vrste materialnega varstva filmskega arhivskega gradiva. Z digitalno restavracijo so mogoči postopki restavriranja, ki jih pri klasičnem restavriranju filma nismo imeli.
Keywords: arhiv, film, varstvo filmskega gradiva, digitizacija filmov, dolgotrajna hramba
Published in ReVIS: 07.05.2026; Views: 352; Downloads: 13
Full text (2,90 MB)
This document has many files! More... |
4. |
5. Financiranje nevladnih invalidskih organizacij: študija primera Društva Vita in Centra KorakTina Perko, 2026, not set Abstract: Nevladne organizacije (NVO) na področju invalidskega varstva v Sloveniji predstavljajo pomemben del sistema socialnih storitev, saj izvajajo programe v javnem interesu, ki so umeščeni v reguliran institucionalni okvir. Njihovo delovanje je v veliki meri odvisno od javnih in institucionalno pogojenih virov financiranja, kar odpira vprašanja stabilnosti, ranljivosti in dolgoročne vzdržnosti. Namen naloge je analizirati finančno strukturo in podporne mehanizme izbranih invalidskih nevladnih organizacij ter ugotoviti, kako institucionalni okvir in struktura financiranja vplivata na njihovo delovanje.
Empirični del naloge temelji na primerjalni analizi Društva Vita in Centra Korak, Kranj v obdobju 2020–2024. Raziskava pokaže, da se Društvo Vita pretežno financira prek razpisno pogojenih javnih sredstev, kar omogoča vsebinsko prilagodljivost, hkrati pa povečuje negotovost pri dolgoročnem načrtovanju. Center Korak, Kranj pa deluje v okviru institucionalnega financiranja socialnovarstvenih storitev, kar zagotavlja večjo stabilnost in kontinuiteto izvajanja programov, vendar omejuje razvojno fleksibilnost zunaj normativno določenih okvirov.
Analiza potrjuje, da finančna vzdržnost invalidskih nevladnih organizacij ni odvisna zgolj od notranje organizacijske učinkovitosti, temveč predvsem od njihove institucionalne umeščenosti, značilnosti javnofinančnih podpornih mehanizmov ter vloge lokalne podpore in socialnega kapitala. Dopolnilni lokalni viri in partnerstva ne nadomeščajo sistemskega financiranja, temveč delujejo kot nadgradnja obstoječim podpornim mehanizmom.
Zaključek naloge poudarja, da enoten model financiranja ne more ustrezno nasloviti raznolikih potreb invalidskih nevladnih organizacij. Dolgoročna vzdržnost je rezultat uravnoteženja med stabilnostjo institucionalne podpore in prilagodljivostjo delovanja v lokalnem okolju, kar odpira prostor za nadaljnje razprave o razvoju diferenciranih podpornih pristopov v javnem interesu.
Keywords: nevladne organizacije, invalidsko varstvo, financiranje NVO, institucionalna podpora, finančna vzdržnost
Published in ReVIS: 18.04.2026; Views: 367; Downloads: 11
Full text (1,01 MB) |
6. Merjenje organizacijske zdravstvene pismenosti na primarnem nivoju zdravstvenega varstva : razvoj priporočil in intervencijKarmen Erjavec, Tamara Štemberger Kolnik, 2026, final research report Keywords: organizacijska zdravstvena pismenost, merjenje, zdravstveni domovi, zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, kakovost v zdravstvu, raziskovalni projekti, zaključna poročila
Published in ReVIS: 17.04.2026; Views: 357; Downloads: 7
Full text (1,64 MB) |
7. Dovzetnost slovenskega pravnega reda do sodobnih modelov skupnega starševstva : diplomsko deloIlhana Sukanović, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava dovzetnost slovenskega pravnega reda do sodobnih modelov skupnega starševstva po razpadu partnerske skupnosti staršev, pri čemer je v ospredju načelo največje koristi otroka kot temeljno vodilo družinskega prava. Namen raziskave je ugotoviti, ali slovenska zakonodaja in sodna praksa ne le formalno, temveč tudi vsebinsko omogočata in uresničujeta sodobne oblike skupnega starševstva, kot sta skupno in izmenično varstvo, ter pod katerimi pogoji se ti modeli uveljavljajo v praksi. Raziskava temelji na analizi veljavne zakonodaje, zlasti Družinskega zakonika, relevantnih mednarodnih in evropskih pravnih aktov ter analizi sodne prakse slovenskih višjih sodišč po uveljavitvi DZ-1. Uporabljene so bile metode normativne analize, analize sodne prakse in primerjalnopravne metode, pri čemer je bila slovenska ureditev primerjana z ureditvami v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Ključne ugotovitve kažejo, da je slovenski pravni red normativno odprt za sodobne modele skupnega starševstva, vendar se ti v sodni praksi uveljavljajo selektivno in individualizirano, predvsem glede na stopnjo sodelovanja med staršema, otrokovo stabilnost in odsotnost ogroženosti. Analiza sodne prakse potrjuje, da sodišča skupno ali izmenično varstvo vse pogosteje določajo tudi brez soglasja staršev, kadar presodijo, da takšna ureditev najbolj varuje otrokovo korist, hkrati pa ohranjajo rezidenčni model v okoliščinah visoke konfliktne dinamike ali posebnih potreb otroka. Ugotovitve prispevajo k razumevanju razvoja slovenskega družinskega prava in potrjujejo trend postopnega, a previdnega približevanja sodobnim modelom skupnega starševstva.
Keywords: skupno starševstvo, največja korist otroka, Družinski zakonik, sodna praksa, izmenično varstvo, starševska skrb, mediacija
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 499; Downloads: 11
Full text (862,84 KB) |
8. Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSonja Topolovec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Keywords: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Published in ReVIS: 26.02.2026; Views: 624; Downloads: 32
Full text (2,08 MB)
This document has many files! More... |
9. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, master's thesis Abstract: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Published in ReVIS: 02.02.2026; Views: 642; Downloads: 25
Full text (1002,10 KB) |
10. |
