1. |
2. Vpliv države na visoko šolstvoSuzana Rupnik-Nekič, 2018 Abstract: Znanje je vrednota, brez katere se ne moremo uspešno vključiti v vsakdanje družbene odnose ali v poslovni svet ter predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Pot do znanja mora vsak posameznik najti sam, pri tem mu pomagata družina in država. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse evropske družbe soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi spremembami, kar je vplivalo tudi na dogajanja v tedanji Jugoslaviji. Slovenija, Srbija, Hrvaška in Črna gora so predstavljale štiri izmed šestih socialističnih republik tedanje Jugoslavije, v katerih je veljal centraliziran sistem izobraževanja, kar pomeni, da so bili tradicionalni izobraževalni sistemi pogojeni s planskim sistemom in socialistično ideologijo. Vse omenjene države so podpisnice Bolonjske deklaracije in so implementirale bolonjski proces v svojo visokošolsko zakonodajo. Doktorska disertacija se osredotoča na primerjavo visokošolskega sistema obravnavanih držav, proučuje zakonsko ureditev visokega šolstva oziroma uspešnost pri uresničevanju sprejetih reformskih ciljev, problematiko financiranja javnih in zasebnih univerz ter pojav konkurenčnosti med zasebnimi in javnimi univerzami. Osrednji namen disertacije je ugotoviti, ali je visoko šolstvo še vedno podvrženo politiki države.
Found in: ključnih besedah
Keywords: visoko šolstvo, izobraževanje, financiranje, bolonjski proces, avtonomija, konkurenca, vpliv države
Published: 21.11.2018; Views: 1617; Downloads: 109
 Fulltext (2,21 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Pravni vidik spremljanja zaposljivosti diplomantov v povezavi s kakovostjo slovenskega visokega šolstvaNana Lavrenčič Marković, 2020 Abstract: V okviru disertacije sta predstavljena razvoj in pravna ureditev visokega šolstva, to je področje njegove kakovosti in znotraj nje zaposljivost diplomantov, in sicer v Evropi in v Sloveniji. Osrednji namen naloge je preveriti dve postavljeni hipotezi. Prva se nanaša na slovenske visokošolske zavode oziroma njihovo pravno ureditev spremljanja zaposljivosti diplomantov; druga pa na diplomante slovenskega visokega šolstva oziroma njihovo možnost vplivanja na izboljšanje kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov. V okviru raziskave je bilo analiziranih triindevetdeset dokumentov - šestintrideset statutov, enaintrideset poslovnikov kakovosti ter šestindvajset samoevalvacijskih poročil šestinštiridesetih slovenskih visokošolskih zavodov - šestih univerz in štiridesetih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavno omejitev raziskave sta predstavljali nizka stopnja objavljenosti v raziskavo zajetih dokumentov in še nižja stopnja odzivnosti visokošolskih zavodov na prošnjo za posredovanje neobjavljenih dokumentov. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da na visokošolskih zavodih ni enotne metodologije spremljanja zaposljivosti diplomantov, saj je ta pravna ureditev pomanjkljiva in diplomanti imajo kot interesna skupina zanemarljive možnosti vplivanja na izboljšanje kakovosti visokošolskih zavodov. Trditve, da na kakovost lahko vpliva samo delovanje države kot pravodajalca, pa raziskava ni potrdila. Na podlagi ugotovitev je bilo oblikovanih devet predlogov za izboljšave, ki predstavljajo osrednji pomen in uporabnost disertacije
Found in: ključnih besedah
Keywords: visoko šolstvo, visokošolski zavod, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, zaposljivost diplomantov, spremljanje diplomantov
Published: 21.07.2021; Views: 475; Downloads: 33
Fulltext (4,02 MB) |
7. Merjenje organizacijske kulture FOŠSonja Zlobko, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacija, visoko šolstvo, organizacijska kultura, kultura kakovosti, kultura odličnosti, akademska odličnost, organizacijska kultura, merjenje organizacijske kulture, ukrepi izboljšav
Published: 19.08.2021; Views: 351; Downloads: 21
Fulltext (1,68 MB) |
8. |
9. |
10. |
