1. Redna gibalna/športna aktivnost kot preventiva pred pojavom sarkopenije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeZala Mikl, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zaradi vse pogostejše gibalne neaktivnosti in sedentarnega načina življenja beležimo porast primerov sarkopenije. Upad mišične mase, mišične moči, in funkcije namreč vodijo v mišično-skeletno obolenje imenovano sarkopenija. Namen: Raziskati učinek 11- tedenskega vadbenega programa delavnice Gibam se v Zgornjesavinjskem CKZ, kot preventivni program pred pojavom sarkopenije. Prav tako udeležence programa ozavestiti o pomenu zdravega življenjskega sloga in redne gibalne aktivnosti. Metode: Uporabila sem kvantitativni raziskovalni pristop, za ovrednotenje učinka izvedenega vadbenega programa. Za testiranje sem uporabila slovensko različico Senior fitness testa s prilagoditvami, meritev telesne analize in vprašalnik o zdravstvenem stanju, gibalni aktivnosti in sedentarnem vedenju. Pridobljeni rezultati so statistično obdelani s SPSS programom. Rezultati: Vadbeni program je prispeval k pomembnemu zmanjšanju odstotka maščobne mase (p = 0,009). Pri mišični masi nismo dosegli značilnih sprememb (p = 0,636). Rezultati vprašalnika o gibalni aktivnosti kažejo, da je prišlo do pomembnega dviga izvajanja zmerno intenzivne gibalne aktivnosti. Sprememb pri visoko intenzivni gibalni aktivnosti nismo zaznali. Rezultati testiranja motoričnih sposobnosti so se pomembno izboljšali pri štirih od skupnih šestih testov. Do izboljšanja je prišlo pri časovno merjenem vstani in pojdi testu (p = 0,001), dosegu sede na stolu (p = 0,046), testu vstajanja s stola (p = 0,048) in pri 6-minutnem testu hoje (p = 0,004). Zaključek: Čeprav vadbeni program v okviru delavnice Gibam se ni prispeval k pomembnemu povečanju mišične mase, je pripomogel k izboljšanju motoričnih sposobnosti in povečanju pogostosti izvajanja gibalne aktivnosti. Kljub tem pozitivnim spremembam trenutni rezultati ne omogočajo dokončne potrditve učinkovitosti programa kot preventivnega ukrepa proti razvoju sarkopenije.
Keywords: sarkopenija, gibalna aktivnost, program Gibam se, preventiva, zdrav življenjski slog
Published in ReVIS: 20.02.2025; Views: 445; Downloads: 12
 Full text (3,37 MB) |
2. |
3. SPREMEMBE SPALNIH, GIBALNIH IN PREHRANJEVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19David Trofenik, 2023, master's thesis Abstract: Slovenija je marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19 in uvedla obvezno 14-dnevno karanteno. To je vplivalo na občutno zmanjšanje gibalne dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja, spremembe prehranskih navad in slabše socialne stike prebivalstva. Raziskava ugotavlja, kako je epidemija COVID-19 vplivala na spalne, gibalne in prehranjevalne navade študentov. Metode: Uporabljeni vprašalnik vključuje 24 vprašanj, ki obsegajo posamezne dele že validiranih vprašalnikov Preprosta telesna aktivnost (SIMPAQ) in Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Anketa je bila izvedena s spletnim programom 1KA med anketiranci, starejšimi od 18 let, po metodi snežne kepe. Rezultati: Udeleženci so poročali o pozitivnih in negativnih spremembah različnih vidikov življenjskega sloga, ki so vplivale na ohranjanje optimalne stopnje kakovosti življenja. Izboljšanje telesne dejavnosti in trajanja spanja ter zmanjšanje sedečega vedenja bi bila za zdravje študentov zelo koristna. Uporabnost: Z analizo in predstavitvijo rezultatov želimo ozaveščati o preventivnih programih ter predstaviti pomen redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Osebno anketiranje zaradi omejitev ni bilo mogoče. Izvedba ankete je potekala preko spleta.
Keywords: dnevne prakse, gibalna dejavnost, študenti, zdrav življenjski slog, epidemija, COVID-19
Published in ReVIS: 10.05.2023; Views: 1943; Downloads: 87
Full text (618,24 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Telesna nedejavnost študentov fizioterapijeAlma Potočnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Keywords: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Published in ReVIS: 07.07.2020; Views: 4163; Downloads: 190
Full text (1,19 MB) |
