Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Keywords: zdrava prehrana, mladostnik, samopodoba, nega kože, kožne spremembe, tipi kože, kozmetik
Published in ReVIS: 04.08.2026; Views: 331; Downloads: 3
Full text (816,10 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Za ohranjanje našega zdravja tekom življenja je med ključnimi dejavniki zdrava prehrana. Kljub dobro dostopnim zdravstvenim smernicam številne raziskave kažejo, da je razumevanje zdrave prehrane med odraslimi neenakomerno razvito. Namen naše raziskave je bil preučiti učinke zdravstvene vzgoje na razumevanje in spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbirali z metodo polstrukturiranih intervjujev s šestimi odraslimi intervjuvanci. Vprašanja so se nanašala na njihove izkušnje z zdravstveno vzgojo, njihovo razumevanje zdrave prehrane in prehranskih navad, dejavnike, ki vplivajo na izbiro živil ter njihovo mnenje o izboljšanju prehranskega znanja. Njihove odgovore smo slovnično uredili, zapisali v tabele in določili kode. Rezultati: Intervjuvanci so se z zdravstveno vzgojo večinoma prvič srečali v osnovni šoli. Zdi se jim zelo pomembna oziroma koristna. Pri večini je prispevala k boljšemu razumevanju zdrave prehrane in je pozitivno vplivala na prehranjevalne navade. Za večino intervjuvancev je zdrava prehrana ključ do dobrega počutja, povezana pa je z uravnoteženo sestavo obrokov in telesno aktivnostjo. Za presojo, ali je določena hrana zdrava ali ni, se sklicujejo na sestavo živil, stopnjo predelanosti, njen izvor ter označene hranilne vrednosti na embalaži. Intervjuvanci se pogosto odločijo za nakup zdravih živil, predvsem sadja in zelenjave. Poročajo tudi, da so po zdravstveni vzgoji uvedli konkretne spremembe, kot so povečan vnos vode in zmanjšan vnos sladkorja in sladkih pijač. Navajajo tudi več doma pripravljene hrane in obrokov. Za spremembo prehranskih navad pa navajajo kot ključne dejavnike notranjo motivacijo, vpliv družine, bolezen in družbo nasploh. Poudarili so tudi potrebo po več praktičnih in interaktivnih izobraževanjih. Zavedajo pa se tudi pomena zgodnjega izobraževanja. Razprava: Ugotovitve raziskave so skladne z ugotovitvami tujih študij, ki kažejo, da ima prehransko znanje pomemben vpliv na prehranske navade. Samo po sebi pa nujno ne zagotavlja prehranskih sprememb. Rezultati potrjujejo, da so odrasli dobro osveščeni o načelih zdrave prehrane, vendar med njimi še vedno obstajajo razlike v njihovem udejanjanju, kar potrjuje tudi literatura. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo tudi pri oblikovanju pozitivnih stališč, še posebej, ko je prilagojena posamezniku. Raziskava poudarja celosten pristop in njegov pomen, ki zraven znanja vključuje še motivacijo, socialno podporo in dostopnost živil.
Keywords: Ključne besede: zdrava prehrana, razumevanje zdrave prehrane, zdravstvena vzgoja, prehranjevalne navade odraslih.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 383; Downloads: 8
Full text (869,61 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo. Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju. Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Keywords: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 2455; Downloads: 58
Full text (1,08 MB)

Abstract: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok, saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno, uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj. Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano, kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v otroški dobi. Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem gospodinjstvu.
Keywords: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 2846; Downloads: 116
Full text (1,02 MB)

Keywords: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, management znanja, organizacija, zaposleni
Published in ReVIS: 14.01.2021; Views: 4220; Downloads: 61
Full text (4,09 MB)