1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, not set Abstract: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Keywords: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Published in ReVIS: 20.04.2025; Views: 37; Downloads: 0
 Full text (1,64 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMAnej Bezovšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti.
Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Keywords: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Published in ReVIS: 02.04.2025; Views: 150; Downloads: 11
Full text (1,21 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA NOSEČNICE S PREEKLAMPSIJOEva Švajger, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Preeklampsija je svetovno znan zaplet v nosečnosti. Za njo je značilen hiter razvoj in lahko povzroči resne zaplete. Celostna oskrba nosečnice s preeklampsijo vključuje fizično in psihično podporo. Skupaj pripomorejo k izboljšanju izidov za mater in novorojenca.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomske naloge smo pridobili sekundarne podatke, s proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature in internetnih baz.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je zdravstvena nega nosečnice s preeklampsijo ključna za preprečevanje zapletov in zagotavljanje varnosti matere ter otroka. Z rednim nadzorom krvnega tlaka, spremljanjem znakov in simptomov, lahko zdravstveni delavci pravočasno zaznajo poslabšanja stanja. Poleg tega je pomembna psihološka podpora nosečnice. Glede na rezultate raziskave je ne izvajajo vsi zdravstveni delavci enako.
Razprava: Intervjuvanci znajo prepoznati preeklampsijo in zaplete, ki ogrožajo nosečnico s preeklampsijo. Vendar kljub temu še vedno pride do primerov poslabšanja stanja, na katere intervjuvanke strokovno in pravočasno ukrepajo. Intervjuvanke se razlikujejo v sposobnosti nudenja psihološke podpore. Nekatere jo znajo zagotoviti, druge ne. Vse pa se strinjajo, da je nadgradnja znanja na področju komunikacije izjemno pomembna za izboljšanje kakovosti oskrbe.
Keywords: preeklampsija, hipertenzija, nosečnica, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 02.04.2025; Views: 138; Downloads: 7
Full text (1,03 MB) |
4. Pomen uporabe holističnega pristopa v zdravstveni negi za izboljšanje kakovosti oskrbe pacientovDijana Gotovac, 2025, not set Abstract: Izhodišča: Holistični pristop in kakovostna zdravstvena oskrba sta tesno povezana. Izvajalci zdravstvene nege s poglobljenim, specialnim ali naprednim znanjem bolje razumejo pomen holizma za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen raziskave je preučiti vpliv holističnega pristopa v zdravstveni negi na izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja. Vzorec raziskave je bil namenski in ga je sestavljalo šest izvajalcev zdravstvene nege s specialnimi ali naprednimi znanji in šest izvajalcev zdravstvene nege brez specialnih ali naprednih znanj. Podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Uporabili smo polstrukturirani vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature.
Rezultati: Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege poznajo koncept holizma, razumevanje pa je globlje pri izvajalcih zdravstvene nege s specialnimi ali naprednimi znanji. Obe skupini menita, da holističen pristop v zdravstveni negi prispeva k boljšemu razumevanju pacienta, kar vodi v bolj prilagojeno, učinkovitejšo oskrbo in boljše izide terapevtskega načrta. Komunikacija je bila prepoznana kot najpomembnejši dejavnik za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe s posebnim poudarkom na potrebah, ki izhajajo iz koncepta holizma. Obe skupini izvajalcev zdravstvene nege uporabljata enaka orodja za merjenje kakovosti izvedene oskrbe pacientov, in sicer klinične kazalnike, instrumente za spremljanje zdravstvenih izidov obravnave ter ankete o zadovoljstvu pacientov. Najpogostejši razlog za neizvajanje holistične in kakovostne zdravstvene nege sta pomanjkanje časa in kadra.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege s specialnim in/ali naprednim usposabljanjem pridobivajo poglobljena znanja, ki podpirajo promocijo in uvajanje koncepta holistične obravnave ter zagotavljajo kakovostno zdravstveno nego. Zato je v interesu vseh deležnikov, ki oblikujejo zdravstveno politiko, da sistemsko podpirajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje dodatnih znanj ter napredovanje izvajalcev zdravstvene nege.
Keywords: holizem, komunikacija, instrumenti, neizvedena zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 27.03.2025; Views: 124; Downloads: 13
Full text (1,93 MB) |
5. ŽIVLJENJSKI STIL ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGELiljana Stojchevska, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Življenjski slog pomembno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne navade in dejanja lahko štejemo pod življenjski slog. Z zdravstveno vzgojo želimo poučiti ljudi za samostojno pravilno in zdravo odločanje o tem, kaj je za njihovo zdravje najboljše. Študenti se pogosto soočijo s stresnimi situacijami, slabo družbo, slabšo prehrano, primanjkuje jim časa za rekreacijo in spanje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Namen naše raziskave je ugotoviti življenjski slog študentov zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, sekundarne podatke pa na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature ter spletnih baz, kot so COBISS, CINAHL in drugi. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletne aplikacije 1ka, posredovana je bila študentom vseh letnikov na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov ter jih analizirali in ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja.
Rezultati: Izsledki iz raziskave so pokazali, da večina študentov stanuje doma pri starših (74 %). Glede prehranskih navad smo ugotovili, da 46 % študentov zaužije vsaj tri obroke dnevno. Večina študentov nima navade dodatno soliti že pripravljene jedi in povprečno dnevno spije dovolj vode. Študenti so premalo aktivni, trajanje telesnih aktivnosti je prekratko. Redki študenti spijo dovolj ur za svoja leta med tednom, vendar nadomestijo pomanjkanje spanca ob koncih tedna. Velika večina študentov ob študiju dela. Ena od pogostih slabih razvad je kajenje. Manj kot polovica študentov navaja, da uživajo alkohol enkrat mesečno. Polovica študentov v raziskavi meni, da živijo zdravo, in polovica, da živijo nezdravo življenje. Rezultati med zdravimi in nezdravimi navadami študentov so si zelo blizu v odstotkih. Študenti menijo, da lahko izboljšajo svoje zdravje z ustrezno prehrano (66 %), telesno aktivnostjo (64 %), spremembo vzorca spanja (30 %) in opustitvijo slabih razvad (30 %).
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da se študenti prehranjujejo dokaj zdravo in da večina popije dovolj vode čez dan. Z uživanjem vseh obrokov in ustreznimi živili, kot so sadje, zelenjava, proteini bomo zaužili vsa hranila, vitamine in minerale, ki jih naše telo potrebuje. Ugotavljamo, da študenti niso dovolj telesno aktivni in da premalo spijo za svoja leta. Najpogostejša slaba razvada študentov je kajenje.
Keywords: Življenjski slog, študenti, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, prehrana, telesna aktivnost, stres.
Published in ReVIS: 07.03.2025; Views: 265; Downloads: 11
Full text (2,07 MB) |
6. PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTIGregor Tomažič, 2025, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo.
Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«.
Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.
Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Keywords: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 276; Downloads: 26
Full text (2,17 MB) |
7. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Keywords: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 273; Downloads: 17
Full text (1,42 MB) |
8. Stališča izvajalcev zdravstvene nege do kompetenčnega modela v zdravstveni negi razvitega v Sloveniji : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede, smer Javno zdravjeMinja Fištravec, 2024, master's thesis Abstract: Kompleksnost pacientovih potreb zahteva od izvajalcev zdravstvene nege poznavanje kompetenčnega modela in umestitev le-tega na vse ravni delovanja v zdravstveni negi. V raziskavi smo želeli ugotoviti poznavanje in odnos zdravstvenih delavcev do kompetenčnega modela v zdravstveni negi, razvitega v Sloveniji. Glavni cilj, ki smo ga zastavili, je ugotoviti, v kolikšni meri se aktivnosti zdravstvene nege v kliničnem okolju izvajajo skladno s kompetencami, navedenimi v dokumentu Poklicne aktivnosti in kompetence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Želeli smo dokazati, da se večina izvajalcev v zdravstveni negi zaveda svojih kompetenc in pomembnosti upoštevanja kompetenčnega modela z vidika kakovosti in varnosti pacientov, in da management v zdravstvenih ustanovah zaradi različnih razlogov največkrat ne organizira dela tako, da bi lahko vsi izvajalci opravljali svoje delo skladno s kompetencami. Prikazati smo želeli pomembnost poznavanja in delovanja zdravstvenih delavcev na področju zdravstvene nege skladno s kompetencami, saj samo tako lahko govorimo o kakovostni, etični in pravno varni zdravstveni negi.
Keywords: kompetenčni model, zdravstvena nega, izvajalci zdravstvene nege, stališča izvajalcev
Published in ReVIS: 23.01.2025; Views: 254; Downloads: 22
Full text (2,19 MB) |
9. PERIOPERATIVNA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI TREBUŠNE AORTENeja Novšak, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Anevrizma aorte nastane, kadar žilna stena oslabi in se izboči, takšna stena je šibka in lahko poči. Najpogosteje nastane v delu aorte, ki gre skozi trebuh, kar imenujemo anevrizma abdominalne aorte. Najpomembnejši in lahko smrten zaplet je raztrganje anevrizme, zato je potrebna takojšna operacija in zdravljenje. Vsak operativni poseg nosi tveganja, saj vključuje dejavnike, na katere ni mogoče vplivati in so lahko tudi življenjsko nevarni, zato mora imeti medicinska sestra, ki dela s takšnimi pacienti, potrebna znanja. Namen raziskave je preučiti perioperativno zdravstveno nego po operativnem posegu trebušne aorte.
Metode: Uporabili smo kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki so pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev pa smo razvrstili v tabele. Sekundarni vir podatkov smo pridobili s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih baz (Cobiss, PubMed, Google učenjak, MDPI).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb; medicinske sestre z žilnega oddelka. Odgovori intervjuvancev so si podobni in so seznanjeni s perioperativno zdravstveno nego po operaciji trebušne aorte. Intervjuvanke so pokazale poznavanje protokolov perioperativne zdravstvene nege, vendar so izpostavile pomanjkanje formalnega izobraževanja na tem področju pred začetkom dela. Vse so izrazile željo po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo na potrebo po prenovi strokovne literature in organizaciji izobraževanj o perioperativni negi bolnikov po operaciji trebušne aorte.
Razprava: Kljub poznavanju oskrbe so intervjuvanke poudarile pomen nenehnega izobraževanja. Pomanjkanje specifičnega usposabljanja kaže na potrebo po razvoju standardiziranih programov za medicinske sestre. Avtorica predlaga posodobitev literature in organizacijo dodatnih delavnic za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege.
Keywords: abdominalna aorta, anevrizma, perioperativna zdravstvena nega
Published in ReVIS: 14.01.2025; Views: 310; Downloads: 9
Full text (1,72 MB) |
10. Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene negeIngrid Deželan Marenče, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski.
Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi.
Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege.
Keywords: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 336; Downloads: 21
Full text (1,79 MB) |
