Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 101
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene nege
Mateja Tkalčič, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Keywords: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 85; Downloads: 0
.pdf Full text (2,39 MB)

2.
OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Goran Kovjenić, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka. Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu. Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka. Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Keywords: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 117; Downloads: 14
.pdf Full text (1,19 MB)

3.
ANATOMIJA RAMESKEGA SKLEPA IN POGOSTE POŠKODBE
Jasmina Adrović, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Zaradi nesorazmernosti sklepnih teles in številnih sklepnih ovojnic je tudi razmeroma nestabilen in zato dovzeten za poškodbe. Klinična diagnoza poškodb ramen temelji na anamnestičnih podatkih, kliničnem pregledu in radiološki obdelavi. Zdravljenje vključuje počitek in fizikalno terapijo, lokalno aplikacijo protivnetnih zdravil in/ali kirurško zdravljenje. Naloge medicinske sestre pri poškodbah ramen zajemajo predvsem dokumentiranje zdravstvene zgodovine in osredotočenost na fizične preglede. Strokovne ocene medicinskih sester so temelj za potrebno zdravljenje, vodenje primera in vrnitev pacienta v normalno življenje. Zdravstvena nega je osredotočena na preventivo, izobraževanje ter obvladovanje oziroma odpravljanje nevarnosti. Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Literaturo smo zbirali po bibliografskih bazah COBISS, CINAHL, PubMed in Google Scholar (Google učenjak). Analizirali smo 16 slovenskih in angleških virov iz obdobja 2013–2023. Rezultati: Namen raziskave je s pomočjo literature, objavljene v obdobju od 2013 do 2023, preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo (bolečino) ramenskega sklepa, pri čemer je obravnavana vloga diplomirane medicinske sestre pred in med operativnim posegom ter med rehabilitacijo. Ugotovljeno je bilo, so naloge zdravstvene nege pri poškodbah ramen ustrezna anamnestična obdelava, pregled in ukrepanje. Uspeh zdravstvene nege je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro člani zdravstvenega tima sodelujejo med seboj in s pacienti. Razprava: Glavna naloga zdravstvenega tima je sposobnost reševanja pacientovega problema, ki je lahko medicinski, psihološki ali sociološki. Hitro in uspešno reševanje problema terja kompleksen, strokoven, kritičen in objektiven pristop. Tako pridobljene rešitve zagotavljajo, da tim živi in deluje v obliki, ki daje optimalne rezultate.
Keywords: rama, ramenski sklep, poškodbe ramen, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 102; Downloads: 4
.pdf Full text (1,52 MB)

4.
ANATOMIJA STEGNENICE, ZLOMI IN NJIHOVA OSKRBA
Majda Jakše, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Zlomi stegnenice predstavljajo velik delež hospitalizacij med vsemi primeri travmatskih zlomov. Velika večina teh bolnikov je starejših od 50 let, večja je pogostnost v ženski po-pulaciji. Zlomi stegnenice so razvrščeni glede na mesto zloma. Pri sprejemu pacienta z zlomljenim kolkom v bolnišnici gre za nenačrtovan dogodek, ki predstavlja za pacienta hud telesni in duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje. Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Za iskanje tuje literature so uporabljene podatkovne baze PubMed, CINAHL, spletni brskalnik Google (Google scho-lar), ter baze podatkov slovenskih knjižnic COBISS. Pridobljeno literaturo in članke smo iskali z dolo-čenimi kriteriji, ki so vključevali angleški in slovenski jezik, časovno omejitev objavljene in dostopne literature na obdobje desetih let in sicer od leta 2010 do leta 2023. Iskana literatura vključuje znan-stvene in strokovne članke objavljene v znanstvenih revijah, zbornikih in drugih publikacijah. V izbor literature smo vključili recenzirane članke, pri katerih je mogoč dostop do polnega obsega besedila. Rezultati: Namen teoretičnega dela je predstavitev anatomije kolčnega sklepa, vrste zlomov stegne-nice, dejavnikov tveganja, ciljev zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta, aktivnosti zdrav-stvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji stegne-nice. Namen raziskovalnega dela je s pomočjo pregleda literature, objavljene med leti 2010 in 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta ob zlomu stegnenice, pri čemer je analizirana zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu. Ugotovljeno je, da ima medicin-ska sestra pomembno vlogo v vseh fazah, od sprejema pacienta z zlomom stegnenice do končnega odpusta iz bolnišnice ter nadaljnje rehabilitacije. Razprava: Medicinska sestra je ob sprejemu pacienta soočena s številnimi izzivi. Medicinska sestra se z njimi sooča ves čas bivanja pacienta v bolnišnici. Ustrezna medicinska nega in pravilna rehabilita-cija, včasih tudi kompleksno rehabilitacijsko zdravljenje pomaga izboljšati funkcionalno stanje in hitre-je doseči stanje, ki omogoča približno enako kvaliteto življenja, kot jo je imel poškodovanec pred poškodbo. Uporaba kliničnih poti, katerih izdelava temelji na sprejetih smernicah zdravljenja, nam omogoča izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za poškodovanca z zlomom kolka med hospitalizacijo, pa tudi kasneje, po odpustu v drugo ustanovo ali domov. Veliko odprtih vprašanj ostaja glede ustreznega zdravljenja zlomov stegnenice. Potrebe po nadaljnjih raziskavah in pristopu, ki temelji na dokazih, niko-li ne moremo preveč poudariti v prizadevanju, da bi nadgradili svoje znanje o tej temi in posledično izboljšali klinične rezultate.
Keywords: stegnenica, poškodba stegnenice, zdravljenje poškodbe stegnenice, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 107; Downloads: 5
.pdf Full text (1,60 MB)

5.
VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PRI OBRAVNAVI OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
Amanda Martinčič, 2024, not set

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Otroci in mladostniki imajo lahko v začetku življenja različne duševne motnje, ki so hitro prepoznane ali pa jih skrivajo in je zato njihova prepoznava bistveno težja. Pri obravnavi takšnih otrok ali mladostnikov je izjemnega pomena komunikacija in zaupanje izvajalcev zdravstvene nege. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje predstavljata izziv za vsakega posameznika. Namen raziskave je bil opredeliti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Cilji pa so bili opredeliti značilnosti komunikacije izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi otroka in mladostnika z duševno motnjo, raziskati zgodnje prepoznavanje znakov in simptomov duševne motnje pri otroku in mladostniku s strani zdravstvenih delavcev in izpostaviti najpomembnejše vrste pomoči pri zagotavljanju celostne zdravstvene oskrbe otroka in mladostnika z duševno motnjo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (starost, spol, delovna doba, izobrazba). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o pomembnosti prepoznavanja otrok in mladostnikov z duševno motnjo, kakšno je njihovo osebno mnenje o otrocih in mladostnikih, ki so »drugačni«, in o njihovi vlogi v družbi, če bi prepoznali otroka ali mladostnika, ki ima duševno motnjo. S pomočjo Likertove lestvice pa smo želeli ugotoviti stopnjo strinjanja glede komunikacije z otrokom ali mladostnikom v duševni stiski, stopnjo strinjanja glede prepoznavanja otroka in mladostnika z duševno stisko in ugotoviti stopnjo strinjanja glede pomoči otroku in mladostniku z duševno stisko. V anketi je sodelovalo 106 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali po elektronski pošti znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Vzorec je zajemal 106 anketirancev, zaposlenih v zdravstveni negi na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Izvajalci zdravstvene nege se glede verbalne in neverbalne komunikacije v 97 % strinjajo, da imata obe velik vpliv na otroka in mladostnika. Skupaj se 105 (99 %) anketirancev strinja, da ima pri komunikaciji z otrokom ali mladostnikom zelo velik pomen zaupanje. 101 (95 %) izvajalec zdravstvene nege otroku in mladostniku vedno pusti čas, da se ga navadi, in 105 (99 %) se jih strinja, da je komunikacija pri otroku in mladostniku izjemnega pomena. V 102 (96 %) primerih bi si pri otroku ali mladostniku želeli pridobiti zaupanje, 99 (93 %) bi jih otroka ali mladostnika, če bi se odprl, poslušalo in mu skušalo svetovati. Da je poslušanje ključno pri pomoči otroku ali mladostniku, se strinja 105 (99 %) anketirancev in enak odstotek se jih strinja, da sta prepoznava in usmerjanje ključnega pomena. 97 (92 %) anketirancev bi v hudi stiski takoj poklicalo pristojne službe, 101 (95 %) anketiranec samomorilnega otroka ne bi pustil samega. Da so vedno pripravljeni pomagati v stiski, sta odgovorila 102 (96 %) anketiranca, da nikoli ne bi obrnili hrbta otroku ali mladostniku v stiski, pa jih je odgovorilo 105 (99 %). Razprava: Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi otrok in mladostnikov z duševno motnjo. Pomembna je prepoznava in odkrivanje otrok in mladostnikov z duševno motnjo in njihova ustrezna obravnava. Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da je ključna vloga pri obravnavi zaupanje in komunikacija z otrokom in mladostnikom.
Keywords: Pomoč, težave otrok, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 24.04.2024; Views: 277; Downloads: 13
.pdf Full text (912,53 KB)

6.
Zdravstvena nega otroka z bolečino : diplomska naloga
Urška Širaj, 2024, undergraduate thesis

Keywords: ocenjevanje bolečine, bolnišnična obravnava, otrok, zdravstvena nega, diplomska dela
Published in ReVIS: 09.02.2024; Views: 440; Downloads: 27
.pdf Full text (2,36 MB)

7.
8.
Dejavniki zaviranja in spodbujanja zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi
Karmen Erjavec, 2023, original scientific article

Keywords: dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega, zaposlovanje, izobraževanje, socialna oskrba
Published in ReVIS: 03.07.2023; Views: 418; Downloads: 37
URL Link to full text
This document has many files! More...

9.
Kombiniranje stilov vodenja kot pomembni dejavnik kakovostnega in uspešnega vodenja v zdravstveni negi
Gorazd Laznik, Ana Klančar, 2023, original scientific article

Keywords: vodenje, stili vodenja, kombiniranje, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 22.06.2023; Views: 493; Downloads: 41
URL Link to full text
This document has many files! More...

10.
Search done in 0.23 sec.
Back to top