1. POMEN IMPLICITNEGA ZNANJA ZA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGETjaša Galjot, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Implicitno znanje v zdravstveni negi zajema nezavedno pridobljene veščine, izkušnje in intuicijo zdravstvenih delavcev, kar je ključno za izboljšanje delovanja zdravstvenih timov ter kakovosti in varnosti oskrbe. Raziskave poudarjajo, da je prepoznavanje in razumevanje tega znanja ključno, vendar formalno izobraževanje pogosto ne vključuje integracije implicitnega znanja. Namen diplomske naloge je bil usmerjen najprej v teoretično opredelitev implicitnega znanja in zdravstvene nege, čemur je sledil kvalitativni raziskovalni del, v katerem smo s pomočjo pregleda literature želeli proučiti dojemanje implicitnega znanja med zdravstvenimi delavci, njegove ključne vidike, načine prenosa in obstoječa priporočila za dvig kakovosti oskrbe pacientov.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela z uporabo metode sistematičnega pregleda literature. Podatke smo pridobili iz baz COBISS, Google Scholar, PubMed in Web of Science, pri čemer smo vključili objave med letoma 2019 in 2024. Iskanje, analiza in obdelava literature so potekali med majem in junijem 2024, v končno analizo pa smo vključili 15 enot od 314 identificiranih.
Rezultati: Potek iskanja literature je bil temeljit in sistematičen. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede in besedne zveze v slovenskem jeziku: "zdravstvena nega", "kakovost", "znanje" in "implicitno znanje" ter "nursing care", "quality", "knowledge" in "implicit knowledge" v angleškem jeziku. Pri pregledu zadetkov smo uporabili izključitvene kriterije, da bi zagotovili relevantnost in kakovost virov. Izključili smo študije, ki niso bile v angleškem ali slovenskem jeziku, tiste, ki niso ustrezale iskanemu časovnem obdobju, in tiste, ki niso bile prosto dostopne. Po uporabi izključitvenih kriterijev smo jih od 314 najdenih zadetkov za nadaljnjo analizo izbrali 15, v katerih je bilo naše raziskovalno področje najbolje opredeljeno.
Razprava: Analiza je pokazala, da zdravstveni delavci dojemajo implicitno znanje kot ključno za klinično odločanje in kakovost oskrbe pacientov. Prepoznavanje in učinkovito prenašanje tega znanja med zdravstvenimi delavci prispeva k izboljšanju zdravstvene prakse in organizacijskih rezultatov, kar vodi do večjega zadovoljstva pacientov. Analiza ugotovitev raziskovalcev v izbrani literaturi jasno pokaže, da je implicitno znanje ključno za kakovostno klinično odločanje in oskrbo pacientov. Priporočamo nadaljnje raziskave, osredotočene na vpliv kulturnih, organizacijskih in izobraževalnih dejavnikov na uporabo implicitnega znanja, ter razvoj izobraževalnih programov za njegovo boljše prepoznavanje in uporabo.
Keywords: implicitno znanje, kakovost, znanje, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 175; Downloads: 3
 Full text (572,72 KB) |
2. |
3. |
4. OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUGoran Kovjenić, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka.
Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu.
Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka.
Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Keywords: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 640; Downloads: 49
Full text (1,19 MB) |
5. Analiza uporabe programa Microsoft Excel v Sloveniji : magistrska nalogaKatja Kunej, 2024, master's thesis Abstract: Podatkovna pismenost je dandanes izrednega pomena, saj se s podatki srečujemo praktično na vseh področjih življenja. Program Microsoft Excel nam omogoča uvoz velikih količin podatkov, njihovo obdelavo, analizo in vizualizacijo. Je izredno široko uporabljan, a vprašanje je, v katerih okoljih se največ uporablja in kdo so njegovi najboljši uporabniki. Poleg raziskave tega smo s to magistrsko nalogo želeli opredeliti tudi različna merila uporabe Excela, preveriti mnenje Slovencev glede njegove koristnosti itd. Tako smo ugotovili, da se Microsoft Excel največ uporablja na delovnih mestih, medtem ko so njegovi najboljši uporabniki moški, stari med 41 in 55 let s končano specializacijo po univerzitetni izobrazbi ali z magisterijem stroke. Te osebe prihajajo s strokovnih področij ekonomije, organizacije, logistike, računalništva, informatike in/ali matematike ter so zaposlene v srednje velikem storitvenem podjetju.
Keywords: podatkovna pismenost, Microsoft Excel, spletni anketni vprašalnik, statistična analiza, uporaba razpredelnic, znanje Excela, uporaba Excela, merila uporabe Excela
Published in ReVIS: 16.05.2024; Views: 697; Downloads: 18
Full text (2,71 MB) |
6. |
7. Sodobni pristopi k pripravi strategije Cene Štupar – CILJ : magistrska nalogaSanda Jerman, 2023, master's thesis Keywords: znanje, strategija, razvoj, zavod, management znanja, družba znanja, vseživljenjski učni programi, vseživljenjsko učenje
Published in ReVIS: 06.12.2023; Views: 721; Downloads: 28
Full text (1,70 MB) |
8. |
9. |
10. Usposabljanje diplomatov : primer SlovenijeMarjetka Kastner, 2023, doctoral dissertation Abstract: Naloga predstavlja jasen pogled na poklic diplomata. Vsebinsko zajema zgodovinski pregled nastankov diplomacije, njeno poslanstvo, razvoj kadrov, postopke izbora kandidatov, vrste diplomacije in seveda nabor znanj, ki jih potrebuje dober diplomat, da lahko kar najbolje in najučinkoviteje opravlja svoje delo. Glede na razvoj tehnologije in globalizacijo, se spremembe na trgu in v okolju odvijajo na dnevni ravni. Nedavno pa se je svet soočil še z eno najmočnejših sprememb v zgodovini človeštva – zdravstveno krizo, ki je zahtevala tudi korenito spremembe pri načinu in izvajanju v različnih poklicih in na različnih ravneh dela. To vsekakor velja tudi za diplomatsko službo, ki je bila v tej situaciji še toliko bolj na udaru. Hitre, odločne reakcije in dobra komunikacija navzven so bile zelo pomembne sestavine, saj so predstavniki vlade in ljudstvo kot ciljna publika pričakovali dnevno sveže in aktualne novice. Svet se je namreč soočil s situacijo, ki ji ni bilo para. Poročanje vladi in zastopanje interesov lastne države pa predstavlja dnevne izzive za vsakega diplomata. Zato vsem, ki so na poti odločitve za delo v diplomaciji lahko napisana naloga služi kot celovita predstavitev tega lepega pa tudi zelo zahtevnega poklica. Predvsem pa je potrebno poudariti opis diplomacije kot znanstvene vede, saj je ta vidik mnogokrat spregledan. Vsekakor pa trdno verjamem, da se bo razvoj znanj, ki jih potreboval diplomat nadaljeval tudi v prihodnje.
Keywords: diplomat, znanje, usposabljanje, zunanja politika, diplomacija, učni program, veleposlaništvo, veleposlanik, komunikacija, učenje
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 925; Downloads: 53
Full text (9,73 MB) |
