1. |
2. |
3. Podjetništvo v času covida 19Nina Halilović Pavlin, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo. Ključne besede: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 814; Prenosov: 23
Celotno besedilo (22,40 MB) |
4. Reorganizacija slovenskih okrajnih sodišč : magistrsko deloNina Foršek, 2023, magistrsko delo Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva. Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 1038; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,99 MB) |
5. Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja : doktorska disertacijaFranci Žohar, 2016, doktorska disertacija Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci
lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska
listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija,
predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave.
Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi
finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to
posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske
občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni
vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali
manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede
na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko
zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in
sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko
avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno
preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo
ustanovitev pokrajin.
V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna
organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko
povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali
smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru
medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in
izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi
potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične
analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih
izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju
izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega
povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih
nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza,
pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega
izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za
ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1876; Prenosov: 95
Celotno besedilo (6,57 MB) |
6. Primerjava organiziranosti elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji in tujini : diplomska nalogaJure Gašperšič, 2011, diplomsko delo Opis: Ta diplomska naloga obravnava različne možnosti reorganizacije slovenskih elektrodistribucijskih podjetij, ki so se znašla v situaciji, da morajo v relativno kratkem obdobju svoje poslovanje uskladiti z direktivami EU na tem področju. Poskušali smo predstaviti in kritično oceniti usmeritve različnih formalnih in (neformalnih) interesnih skupin z več zornih kotov, ker se njihovi interesi in njihovi cilji precej razlikujejo. Pravno-formalni ”okvir” oz. zahteve Evropske unije postavljajo pomemben robni pogoj, ki vpliva na reorganizacijo internega trga z električno energijo v Sloveniji. Hkrati pa predstavlja trenutno organiziranost, kratek zgodovinski pregled organiziranosti elektrodistribucijskih podjetij od začetka do danes, organiziranje in odpiranje slovenskega trga z električno energijo, modele ločevanja in kratek pregled, kako so se tega lotili v drugih državah članicah Evropske unije. Ključne besede: reorganizacija, GJS SODO, elektrodistribucijska podjetja, energetski zakon, ločevanje Objavljeno v ReVIS: 08.08.2018; Ogledov: 2888; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Povezanost pravnoorganizacijske oblike dinamičnih podjetij z internacionalizacijoRiko Novak, 2013, doktorska disertacija Ključne besede: podjetje, razvoj, dinamično podjetništvo, pravna ureditev, reorganizacija, internacionalizacija, mednarodno poslovanje, disertacije Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 3475; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. |
9. |