1. Obravnava bolnika s Crohnovo boleznijo po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLana Štampar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Crohnova bolezen je kronično vnetno stanje, ki prizadene prebavila. Uvrščamo je med bolezni KVČB (kronične vnetne črevesne bolezni), kamor spada tudi ulcerozni kolitis. Bolezen se pojavlja predvsem pri mlajših odraslih in otrocih. Diagnostika in zdravljenje bolezni je zahtevna in ciljno usmerjena. Ker je bolezen kronična, je izjemno pomembno doseči remisijo bolezni in bolnikom omogočiti čim bolj normalno življenje. Bolniki s Crohnovo boleznijo potrebujejo veliko teoretičnega znanja za razumevanje svoje bolezni in psihološke podpore. Namen diplomskega dela je predstaviti in raziskati življenje bolnice s Crohnovo boleznijo s pomočjo strukturiranega vprašalnika po konceptualnem modelu 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson. Cilji diplomskega dela so z literaturo predstaviti Crohnovo bolezen, predstaviti življenje bolnice s Crohnovo boleznijo, izpostaviti negovalne diagnoze in predstaviti vlogo medicinske sestre pri bolniku s Crohnovo boleznijo. Za pridobitev podatkov smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature ter izvedli intervju s strukturiranim vprašalnikom z bolnico s Crohnovo boleznijo. Rezultati so pokazali, da je Crohnova bolezen kompleksna bolezen, saj prizadene več organskih sistemov hkrati. Bolniki imajo različne negovalne težave. Za obvladovanje bolezni je potrebno ogromno teoretičnega in praktičnega znanja ter psihološke podpore, ki jo bolniki pridobijo s strani zdravstvenih delavcev. Cilj zdravstvene nege je, da so bolniki čim bolj samostojni, da svojo bolezen razumejo in da znajo z njo živeti.
Keywords: Crohnova bolezen, zdravstvena nega, bolnik, kvaliteta življenja
Published in ReVIS: 04.07.2025; Views: 51; Downloads: 0
 Full text (1,57 MB) |
2. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Keywords: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Published in ReVIS: 04.07.2025; Views: 63; Downloads: 0
Full text (2,11 MB) |
3. Prosvetljenost populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlara Antolović, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Uporaba komplementarne in alternativne medicine v zahodnih državah se je v zadnjih desetletjih močno povečala in vzbudila številne raziskave ter veliko zanimanje splošne javnosti. Iz tega razloga sem se odločila, da s pomočjo raziskave raziščem, kakšna je stopnja prosvetljenosti populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu. Metoda: Raziskava, ki je bila opravljena, temelji na empirični kvantitativni metodi dela. Na podlagi preučene literature je bil sestavljen anketni vprašalnik s 23 vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 369 naključno izbranih ljudi. Rezultati: S pomočjo analize anketnega vprašalnika so bili pridobljeni rezultati, ki so prikazali, kakšna je prosvetljenost populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu. Anketirani dobro poznajo alternativne pristope v zdravstvu in jih tudi pogosto uporabljajo. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da velika večina anketirancev pozna alternativne metode zdravljenja in jin tudi uporablja. Najpogosteje uporabljajo zeliščarstvo, ki ga tudi najbolje poznajo. Namen uporabe alternativnih pristopov v zdravstvu je najpogosteje lajšanje bolečin. Za namen samozdravljenja pa najpogosteje uporabljajo meditacijo. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da skoraj polovica zajetih v raziskavo ne seznani svojega zdravnika ob uporabi alternativnih pristopov v zdravstvu, kar lahko pripelje do hudih posledic. Iz tega razloga je potrebno izobraževanje tako pacientov kot tudi zdravnikov o alternativnih pristopih v zdravstvu.
Keywords: zdravje, alternativna medicina, lajšanje bolečin, izobraževanje
Published in ReVIS: 04.07.2025; Views: 61; Downloads: 0
Full text (5,30 MB) |
4. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Keywords: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 04.07.2025; Views: 71; Downloads: 0
Full text (974,83 KB) |
5. Kratkoročna učinkovitost večkomponentnega fizioterapevtskega programa zdravljenja pri mladih športnikih z Osgood-Schlatterjevim sindromom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaMitja Bračič, 2025, doctoral dissertation Abstract: Osgood-Schlatterjev sindrom (OSS) je pogosta poškodba zaradi prekomerne obremenitve patelarnega ligamenta, ki vse pogosteje prizadene mlade športnike. Povezan je s prekomernimi športnimi obremenitvami, vrsto obremenitev, športnim terenom in telesno rastjo. Namen te raziskave je bil oceniti kratkoročne učinke šesttedenskega rehabilitacijskega programa pri mladih športnikih z OSS. Dvajset udeležencev (starih od 13 do 16 let) je zaključilo 18 obravnav programa, ki je vključeval vadbo za krepitev moči, terapijo s fokusnimi udarnimi valovi (fESWT) in terapijo EMMT. Na začetku in ob koncu programa smo merili telesno sestavo, kontraktilne lastnosti sprednjih (rectus femoris, vastus medialis, vastus lateralis) in zadnjih stegenskih mišic (biceps femoris) ter stopnjo bolečine VAL. Program je vplival na povečanje mišične mase ter zmanjšal delež maščobne mase (p < 0,001). V obeh nogah se je skrajšal čas krčenja mišic (Tc) in izboljšal mišični tonus (Dm) (p < 0,001). Čas sproščanja mišic se je pomembno skrajšal pri dominantni nogi za rectus femoris in biceps femoris. Raven bolečine (VAL) se je bistveno zmanjšala z 83,0 na 10,0 (p < 0,001). Rezultati potrjujejo učinkovitost programa pri izboljšanju funkcije mišic, telesne sestave in zmanjšanju bolečine pri mladih športnikih z OSS.
Keywords: fizioterapija, Osgood-Schlatterjev sindrom, diagnostika, vadba, šport mladih
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 38; Downloads: 0
Full text (4,55 MB) |
6. Inhalacijska terapija pacienta pri kronični obstruktivni pljučni bolezni : pregled literatureLuka Gumilar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je progresivna pljučna bolezen, za katero je značilna zapora dihalne poti in katere najpogostejši povzročitelj je kajenje. Za KOPB ni zdravila, vendar lahko z različnimi metodami upočasnimo njeno napredovanje. Metode: Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature z analizo domače in tuje strokovne ter znanstvene literature, pridobljene iz podatkovnih baz Science Direct, PubMed in Medline. Upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Pregled in analizo vključenih člankov smo prikazali v tabelarni obliki. Rezultati : V analizo smo zajeli 16 raziskav na izbrano temo. Iz raziskav smo ugotovili, da je zdravljenje KOPB individualno in odvisno od stopnje bolezni. Za zdravljenje se uporabljajo tako nefarmakološke kot tudi farmakološke metode zdravljenja. V prvi fazi mora pacient opustiti kajenje oziroma se izogibati drugim dejavnikom tveganja, z razvojem bolezni se uporabljajo tudi druge nefarmakološke metode (dihalne vaje, trening inspiratornih mišic, tehnike čiščenja dihalnih poti, položajne drenaže idr.), izmed farmakoloških metod pa je najpogostejša uporaba bronhodilatatorjev. Pomembna v obravnavi pacienta je tudi pljučna rehabilitacija, ki se je izkazala za najučinkovitejšo strategijo zmanjšanja simptomov KOPB. Razprava: Pljučna funkcija je ena izmed najbolj pomembnih telesnih funkcij in je pomemben pokazatelj kakovosti življenja. Pri KOPB sta pljučna funkcija in kakovost življenja oslabljeni. Za doseganje ciljev zdravljenja KOPB je potrebna učinkovita edukacija pacientov s KOPB o zdravem načinu življenja, kar je pomembna naloga medicinskih sester. Medicinske sestre so ključne tudi pri edukaciji uporabe zdravil in pripomočkov za zdravljenje. Za dosego ciljev zdravljenja so medicinske sestre pacientom vzor in motivator.
Keywords: dihalna funkcija, inhalacija, kronična obstruktivna pljučna bolezen
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 41; Downloads: 2
Full text (1,28 MB) |
7. Zdrav življenjski slog pri medicinskih sestrah po preboleli okužbi s covidom-19 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMateja Gral Žohar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene.
Keywords: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 62; Downloads: 4
Full text (617,93 KB) |
8. Kakovost življenja pacientke po operaciji karcinoma dojke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanca Koren, 2022, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Karcinom dojke je najpogosteje maligna bolezen pri ženskah, ni pa neznanka pojav te maligne bolezni tudi pri moških. Zdravljenja se lotimo z različnih vidikov, ki vključujejo uporabo zdravil, hormonsko terapijo, obsevanje, kemoterapijo in kirurško zdravljenje. Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti raven kakovosti pri bolnicah z karcinomom dojke. Primerjali smo teoretična izhodišča z rezultati naše lastne raziskave. Metoda: Anketa je bila izvedena z uporabo anonimnega vprašalnika, oblikovanega za namen te raziskave. Rezultati: Rezultati naše in primerljivih raziskav so pokazali, da postopki zdravljenja pomembno vplivajo na kakovost življenja. Največ anketirank je starih med 43 in 49 let, večina jih ima srednješolsko izobrazbo. Ankentiranke so po večini (64 %) za bolezen izvedele s pomočjo samopregledovanja saj si je večina ankentirank (58 %) pred boleznijo samopregledovalo dojke.Kot vpliv na kakovost življenja bolnic z karcinomom dojke so se pokazale motnje spanja, razumevanje dojemanja lastnega telesa, ki vključuje strah pred terapevtskimi posegi, ki povzročajo izpadanje dojk in las. Bolnice imajo visoko stopnjo subjektivnega občutka depresije, tesnobe in anksioznosti.Več kot pri 80% ankentirank je bilo zdravljenje uspešno ali zelo dobro. Pacientke s pomočjo zdravega načina življenja, gibanja in zdrave prehrane skrbijo za preprečevanje te bolezni. Razprava: Kot zaključek te raziskave lahko podamo trditve, da karcinom dojke vpliva na kakovost življenja bolnic. Same pripomorejo k preprečevanju karcionoma dojk s telesno aktivnostjo, zdravo prehrano. Večina ankentirank navaja, da po opreaciji dojke občuti zmanjšano kakovost svojega življenja zaradi bolečin in zapletov.
Keywords: karcinom dojke, diagnoza, zdravljenje, kvaliteta življenja
Published in ReVIS: 02.07.2025; Views: 57; Downloads: 1
Full text (5,71 KB) |
9. Zavedanje vpliva uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo na nosečnico, plod in otroka – vloga diplomirane medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaManja Klement, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Uživanje škodljivih substanc v času nosečnosti vpliva tako na zdravje nosečnice, ploda in otroka. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Vzorec je vključeval 35 nosečnic, ki so bile v času raziskave obravnavane v ambulanti osebnega ginekologa/ginekologinje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotni prikaz. Rezultati: Ugotavljamo, da je največ anketirank starih med 31 in 35 let (N = 13, f = 37 %) in da je bilo največ anketirank v času raziskave v 6. mesecu nosečnosti (N = 13, f = 37 %). Vse nosečnosti so potekale brez težav. Večina anketirank (N = 30, f = 86 %) meni, da imajo dovolj znanja o posledicah škodljivih substanc na njihovo zdravje, ki so ga največkrat pridobile skozi formalno izobraževanje v šoli ali na fakulteti (N = 16, f = 46 %). V času nosečnosti je največ anketirank opustilo pitje alkohola, uživanje kofeina, nezdrave prehrane in kajenje cigaret; povečalo pa se je število anketirank, ki so uporabljale zdravila na recept. Nobena izmed anketirank v času nosečnosti ni uživala drog ali alkohola. Anketiranke so kot najbolj nevarno škodljivo substanco za nosečniško telo ocenile uživanje drog in pitje alkohola. Največkrat se tudi strinjajo (N = 19, f = 54 %), da ima medicinska sestra v informiranju nosečnic o posledicah uživanja škodljivih substanc pomembno vlogo. Razprava: Nosečnica je aktivni člen odločitve o uživanju škodljivih substanc, zdravstvena nega pa naj bo pri tem na podlagi zakonodaje in dobrih praks aktivna pomoč.
Keywords: nosečnost, škodljive substance, posledice uživanja škodljivih substanc, zdravstvena nega nosečnice
Published in ReVIS: 02.07.2025; Views: 73; Downloads: 1
Full text (1,97 MB) |
10. Sporočanje slabe novice na enoti intenzivne nege in terapije na Pediatrični kliniki Maribor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaZmaga Jelen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali tematiko sporočanja slabe novice na Enoti intenzivne nege in terapije Pediatrične klinike Maribor. Spraševali smo se, po kateri metodi zdravstveni delavci sporočajo slabe novice in ali se ob tem srečujejo s stresom. Sporočanje slabe novice predstavlja zahtevno, čustveno obremenjujoče in kompleksno dejanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Od njih zahteva primerno komunikacijo in visoko mero empatije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno. Med zdravstvenimi delavci smo razdelili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda strokovne literature Vidigal Soeiro idr. (2022), Baile (2014), Atienza-Carrasco idr. 2018 in Kmetec idr. (2021). Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS statistics verzija 22. Izračunali smo frekvence in odstotke ter vzročno-posledične odvisnosti med spremenljivkami. Rezultate smo predstavili tabelarično. Rezultati: Ugotovili smo, da na Enoti ne uporabljajo nobenega od večstopenjskih modelov sporočanja slabe novice, temveč se ravnajo po svojem občutku. Izražajo pomanjkanje znanja za sporočanje slabe novice in si želijo več izobraževanj in delavnic, povezanih s to tematiko. Sporočanje slabih novic predstavlja tretji najpogostejši dejavnik doživljanja stresa pri delu. Ob tem si zaposleni od ustanove želijo več podpore v obliki pogovorov s psihologom in delavnice. Diskusija in zaključek: Sporočanje slabe novice od zdravstvenih delavcev zahteva primerno strokovno usposobljenost. Raziskava lahko predstavlja iztočnico za nadaljnje raziskovanje obravnavanega področja, za namen oblikovanja smernic in modela za sporočanje slabih novic.
Keywords: sporočanje slabe novice, medicinska sestra, intenzivna nega, modeli sporočanja
Published in ReVIS: 02.07.2025; Views: 48; Downloads: 0
Full text (1,23 MB) |
