Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Za enega od pomembnih zdravstveni, socialni in družbeno–ekonomski problem se je izkazala možganska kap. Ta v Sloveniji prizadene kar 10 ljudi dnevno, kar predstavlja 4000 ljudi letno. Pogostost možganska kap (MK) se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potreba po rehabilitacijski obravnavi. Kljub razvoju medicine predstavlja MK pogost vzrok umrljivosti ter najpomembnejši vzrok zmanjšanja telesnih funkcij. Okrevanje po MK je dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih 3 mesecih, traja pa lahko tudi več let. Odvisno je predvsem od velikosti in mesta možganske okvare. Ena najpogostejših posledic MK so zmanjšane gibalne sposobnosti. Izboljšamo jih lahko z redno, intenzivno in dolgotrajno fizioterapevtsko obravnavo. Ta je naporna tako za paciente kot terapevte, težava pa je tudi v premajhnem številu fizioterapevtov. Za eno od učinkovitih rešitev se je izkazala rehabilitacija z roboti. Ti se namreč ne utrudijo in so v veliko pomoč pri vadbi. Glede na primerjavo robotsko asistirane rehabilitacije s konvencionalno rehabilitacijo smo ugotovili, da je robotsko asistirana rehabilitacija primerljivo učinkovita s konvencionalno rehabilitacijo, v nekaterih primerih celo učinkovitejša. Zaključili smo, da je robotsko asistirana rehabilitacija učinkovita metoda pri pacientih po MK, zlasti pri tistih, ki so utrpeli izrazitejše okvare. Seveda pa ima tudi robotika svoje slabosti. To sta težja dostopnost tehnologije in visok investicijski strošek. Opozoriti je potrebno, da imajo raziskave zmerno do nizko kakovost dokazov; predvsem zaradi heterogenosti vzorcev preiskovancev ter uporabe nestandardiziranih metod obravnave je primerjava rezultatov močno otežena. V prihodnje svetujemo izvedbo visokokakovostnih randomiziranih raziskav o produktivnosti, učinkovitosti ter o ekonomskih stroških robotsko asistirane rehabilitacije.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, robotika, fizioterapevt
Published: 14.12.2021; Views: 1218; Downloads: 154
Fulltext (705,32 KB)

Abstract: Uvod in namen: Ultrasonografija (US) se zaradi številnih prednosti uporablja tudi za oceno funkcije trebušne prepone (TP). Normativne vrednosti so ključnega pomena pri pravilnem vrednotenju rezultatov, zato je bil namen diplomske naloge pridobitev normativnih vrednosti izbranih US-spremenljivk za oceno funkcije TP in jih primerjati z že objavljenimi. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 80 preiskovancev (51.7 let ± 17.0; 20–78 let). Z US smo merili debelino TP pri funkcionalni rezidualni (FRPK) in totalni pljučni kapaciteti (TPK), izračunali koeficient zadebelitve TP (d), amplitudo gibanja TP pri sproščenem (SPdih) in globokem dihanju (GLdih) ter hitrost pri njuhu (kratek, sunkovit inspirij skozi nos). Normativne vrednosti smo primerjali z že objavljenimi. Rezultati: Spodnja meja normale za spremenljivko FRPK je znašala 1.1 mm, TPK 1.7 mm, d 0.3 mm, SPdih 8.0 mm, GLdih 28.0 mm in njuha 40.0 mm/s. Uporabnost: Normativne vrednosti so uporabne v kliničnem okolju pri diagnostiki bolnikov z živčno-mišičnimi, pljučnimi in internističnimi boleznimi ter na oddelku intenzivne medicine. Omejitve: Normativne vrednosti bi bile bolj zanesljive pri večjem vzorcu ljudi.
Keywords: trebušna prepona, ultrasonografija, normativne vrednosti
Published: 19.11.2021; Views: 1155; Downloads: 166
Fulltext (1,39 MB)

Abstract: Trend upada mišične sile se začne kmalu po 50. letu starosti in se pospeši po 70. letu starosti (Strojnik, 2011). Sarkopenijo lahko opredelimo kot sindrom, za katerega je značilna progresivna in splošna izguba mišične mase in moči s tveganjem za neugodne izide, kot so telesna okvara, slaba kakovost življenja in smrt (Santilli in sod., 2014). Mišična moč je trenutno najzanesljivejše merilo mišične funkcije, saj so zaradi tehnoloških omejitev drugi pristopi problematični kot primarni parametri za določanje sarkopenije (Cruz-Jentoft in sod., 2019). Dejavnikov tveganja za pojavitev sarkopenije je več. Eden glavnih dejavnikov pa je izguba tako počasnih kot hitrih motoričnih enot s pospešeno izgubo hitrih motoričnih enot. Poleg izgube hitrih motoričnih enot je prisotna tudi atrofija vlaken (predvsem hitrih vlaken tipa II). To povzroči izgubo mišične moči, ki jo potrebujemo za aktivnosti, kot so dvig s stola, hoja po stopnicah ali povrnitev drže po motnji ravnotežja (Lang in sod., 2010). Zato nas je v tej diplomski nalogi zanimalo, ali lahko z vadbo za moč pozitivno vplivamo na znake sarkopenije pri starejših osebah. V ta namen smo pregledali podatkovni bazi PubMed in PEDro. Po prebiranju strokovne literature smo izbrali 8 raziskav in metaanaliz. Pozitivne učinke vadbe za moč na mišično moč potrjuje 6 raziskav/metaanaliz, na telesne zmogljivosti 5 raziskav/metaanaliz in na mišično maso 2 metaanalizi. Povečanje mišične mase po obravnavah sta 2 metaanalizi zavrnili, zato glede tega nismo prišli do natančnih ugotovitev. Trdimo lahko, da ima vadba za moč pozitiven učinek na pridobitev mišične moči in izboljšanje telesne zmogljivosti pri starejših osebah s sarkopenijo. Zato jo priporočamo kot primerno, varno in učinkovito fizioterapevtsko metodo pri starejših osebah s sarkopenijo kot del preventivnega programa ali zdravljenja. Poudarjamo tudi, naj vadba poteka z večjimi bremeni (do 80 % 1RM), saj tako povečamo vpliv vadbe na izboljšanje mišične moči. Za morebitne učinke povečanja mišične mase pa priporočamo večje obsege vadbe. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi imeli dostop do vseh člankov s celotno vsebino. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih metaanaliz in raziskav s širšega jezikovnega področja.
Keywords: sarkopenija, vadba za moč, vpliv vadbe, starostne spremembe, telesna vadba v starosti.
Published: 19.11.2021; Views: 1491; Downloads: 150
Fulltext (585,09 KB)

Abstract: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Keywords: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Published: 16.11.2021; Views: 1217; Downloads: 206
Fulltext (714,20 KB)

Abstract: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Keywords: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Published: 16.11.2021; Views: 953; Downloads: 78
Fulltext (1,01 MB)