Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 1596
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Posvojitev otroka s strani ene osebe
Anja Skobe, 2020

Opis: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, za katere starši ne skrbijo ali staršev sploh nimajo. Pri posvojitvi nastane med posvojiteljem in posvojencem enaka družinska vez, kot je med starši in njihovimi otroki. Temeljni zakon, ki ureja posvojitev v slovenski zakonodaji, je Družinski zakonik, ki je nadomestil dolga leta veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon določi pogoje za posvojitev, tako na strani posvojenca kot na strani posvojitelja. Določi tudi organe, ki pri posvojitvi sodelujejo, to so sodišča in centri za socialno delo. Zakon posvojitev omogoči tako zakoncema kot zunajzakonskima partnerjema, ne pa tudi istospolnemu paru. Ena oseba sama sme posvojiti samo otroka svojega partnerja ali sme posvojiti sama zgolj izjemoma, če je to otroku v korist. Otrokova korist je načelo in cilj, ki mora biti zasledovan ves čas postopka posvojitve. Presoja se v vsakem posameznem primeru. Vsakršna deviacija od tega načela bi morala pomeniti prekinitev postopka in iskanje drugačne možnosti posvojitve ali druge skrbi za konkretnega otroka. Zakon dovoljuje tudi mednarodno posvojitev, tako Slovencem v tujini kot tujcem v Sloveniji. Slednjo zgolj izjemoma, kadar otroku ni mogoče najti primernega posvojitelja v državi. Mednarodna posvojitev pa se v Sloveniji priznava s postopkom priznanja sodne odločbe.
Ključne besede: posvojitev, enostranske posvojitve, posvojiteve s strani samske osebe, posvojitve partnerjevega otroka, mednarodne posvojitve
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (999,60 KB)

62.
Skupne obveznosti zakoncev in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
Domen Schulz, 2020

Opis: V diplomskem delu so obravnavana premoženjska razmerja med zakonci po novem Družinskem zakoniku. Premoženjska razmerja med zakonci so primerjalno obravnavana z ureditvijo po ZZZDR. Na podlagi primerjave so predstavljene spremembe in novosti novega DZ. Po celostni obravnavi poglavja o premoženjskih razmerjih med zakoncema smo v diplomi naredili podrobno analizo skupnih obveznosti zakoncev po 82. členu in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ ter izpostavili problematiko izbranih členov. Problematika določitve deleža zakonca dolžnika na skupnem premoženju zakoncev je predstavljena tudi skozi oči odvetnice in stečajne upraviteljice Jožice Vindiš, ki je izpostavila bodoče zaplete z novo ureditvijo določitve deleža stečajnega dolžnika. Novost 83. člena ni ekonomsko dovršena in bo za delo upravitelja predstavljala nepotrebne zaplete ter vplivala na potek celotnega stečajnega postopka. V procesu pisanja diplomskega dela smo uporabili več različnih metod, v pretežnem delu opisno metodo ter primerjalno metodo, saj smo kot cilj dela postavili umestitev izbranih členov v poglavje o premoženjskih razmerjih med zakoncema in primerjava ureditve po starem zakoniku. Namen diplomskega dela je spoznati novi DZ v razmerju do ZZZDR s poudarkom na izbranih členih, predvsem pa izpostaviti novosti 83. člena in njegovo podrobno analizo. Določitev deleža stečajnega dolžnika na skupnem premoženju zakoncev predstavlja korenito spremembo, ki bo v praksi povzročala podaljšanje stečajnega postopka. Sodna praksa bo imela pomembno vlogo pri razrešitvi prihodnje problematike, ki bo nastala na podlagi novosti DZ v primeru stečaja enega izmed zakonskih partnerjev.
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonci, skupne obveznosti zakoncev, skupno premoženje zakoncev, Družinski zakonik
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (475,82 KB)

63.
Dejavniki uspešnosti mediacije v gospodarskih sporih
Katja Pijavec, 2020

Opis: V današnjem svetu lahko beležimo hiter razvoj in napredek človeštva, posledično pa se srečujemo s konfliktnimi situacijami. Trk idej in neenakih misli lahko privede do nasprotujočih si stališč. Vsaka družba mora poznati načine, kako ideje približati drugo drugi, hkrati pa razrešiti konflikte. Zaradi narave poslovanja tudi v gospodarstvu pogosto prihaja do nesporazumov in situacij, ki izdatno zmanjšujejo dobiček ali povzročajo izgubo. Poslovni svet se zaradi svoje narave nenehno spreminja, zato je pomembno, da se spori rešijo hitro in učinkovito. Gospodarskim subjektom je v interesu, da se tovrstne situacije rešujejo ekonomično ter tako dobiček usmerijo v razvoj posla. V zadnjem času je vse več pozornosti namenjene alternativnim metodam reševanja sporov, ki predstavljajo modernizacijo sodstva, zmanjšujejo sodne zaostanke in izboljšujejo dostopnost sodstva javnosti. Ena izmed alternativnih metod reševanja sporov je mediacija, ki je opredeljena kot postopek, v katerem stranke v sporu prostovoljno, s pomočjo tretje, nevtralne osebe poskušajo doseči skupno rešitev. Mediacija se uporablja tudi v gospodarstvu, kjer so za uspeh postopka ključne določene veščine in tehnike mediatorja. Odločilna pa sta prav tako teža konflikta in trajanje spora. Kot dejavniki za uspešnost mediacije štejejo cena, hitrost in neformalnost postopka. Kljub prednostim, ki jih mediacija ponuja, je sodišču pridruženih mediacij relativno malo in bi lahko z ozaveščanjem stroke dosegli rast števila alternativnih načinov reševanja sporov.
Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, mediacija v gospodarstvu, gospodarski spori, gospodarski subjekti
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (975,82 KB)

64.
Splošna deklaracija človekovih pravic
Lina Sadar, 2020

Opis: Splošna deklaracija človekovih pravic je najpomembnejši dokument na področju varstva človekovih pravic, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov. Deklaracijo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 v Parizu. Njen poglavitni avtor je John Peters Humphrey, pri pisanju pa so sodelovali tudi drugi avtorji. Deklaracija je kot ključen dokument prva v zgodovini dosegla, da se je mednarodno dogovorilo in priznalo, da se človekove pravice in temeljne svoboščine nanašajo na vsakogar in so prisotne vsepovsod. Sestavljena je iz preambule in 30-ih členov. Najpomebnejše načelo je načelo univerzalnosti, ki ga prav ta Deklaracija poudari prvič in je temelj prava človekovih pravic. Človekove pravice so prirojene in pripadajo vsakomur ne glede na spol, raso, narodnost, jezik, nacionalno ali etnično pripadnost, ali katero koli drugo osebno okoliščino. Splošna deklaracija človekovih pravic ni formalni instrument, a so ga kljub temu v praksi prevzele skoraj vse države sveta. Dokaz, da so posamezni deli Deklaracije skozi čas postali običajno pravo, je, da se večina držav sveta v svojih aktih sklicuje prav nanjo. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija.V nadaljevanju bomo podrobneje opisali, kako se ta raba kaže v slovenskih aktih. Prvi dokaz je viden v Ustavi Republike Slovenije, kjer imamo podrobneje in natančneje opisane vse človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih vir je prav Deklaracija.
Ključne besede: človekove pravice, Splošna deklaracija človekovih pravic, OZN, Ustava RS
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (305,20 KB)

65.
Novosti pri sklepanju zakonske zveze po letu 2018
Diana Ristić, 2020

Opis: Po več kot 40 letih je Slovenija 21. marca 2017 s sprejetjem Družinskega zakonika doživela reformo družinskega prava. V diplomskem delu so predstavljene novosti, ki jih je na področju sklenitve zakonske zveze uvedel Družinski zakonik. Postopek sklenitve zakonske zveze je v diplomskem delu primerjan s prejšnjo ureditvijo, ki je veljala po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V celotnem diplomskem delu je uporabljena opisna metoda. Primerjava s prejšnjo ureditvijo in ureditvijo v nekaterih drugih državah je opravljena na podlagi primerjalne metode, oris razvoja instituta zakonske zveze pa je predstavljen s pomočjo zgodovinske metode. Z Družinskim zakonikom je sicer ohranjena tradicionalna definicija zakonske zveze, po kateri je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene. S tem veljavna zakonodaja istospolnim partnerjem še vedno ne dopušča sklenitve zakonske zveze. Po drugi plati pa je Družinski zakonik naredil korak naprej s tem, da je bodočima zakoncema omogočil večjo avtonomijo pri sami sklenitvi zakonske zveze. Bodoča zakonca se lahko na podlagi ustavne pravice do samoodločbe sama odločita, kakšno stopnjo svečanosti postopka želita, prav tako pa tudi, kje in pred kom bi želela zakonsko zvezo skleniti. Pri tem je treba poudariti, da po načelu ločitve države in verskih skupnosti sklenitev zakonske zveze ostaja v pristojnosti države. Pravne posledice zakonske zveze država torej priznava le v primeru sklenitve zakonske zveze pred pristojnim državnim organom. Pri pisanju tega diplomskega dela so bili vodilo veljavna zakonodaja in komentarji Družinskega zakonika, povzeta pa je tudi relevantna strokovna literatura slovenskih in tujih avtorjev.
Ključne besede: Družinski zakonik, sklenitev zakonske zveze, zakonska zveza
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (461,89 KB)

66.
Otrokov glas naj bo slišan, ko gre za njegov največji interes
Urša Ravnikar Šurk, 2020

Opis: Otrokovo mnenje je glavna oblika sodelovanja otroka v postopkih, v katerih se odloča o njegovem varstvu, preživljanju, vzgoji, stikih in drugih ključnih zadevah v njegovem življenju. Načelo otrokove koristi je uveljavljeno na mednarodni in nacionalni ravni. Procesna pravica otroka je skozi čas pridobivala na pomembnosti v postopkih, o čemer priča tudi novi Družinski zakonik. Kriteriji, da otrok lahko poda svoje mnenje, so široko opredeljeni: sposoben mora biti razumeti pomen in posledice postopka. Otrokovo mnenje je pomembno v dveh fazah postopka: pri pridobivanju in dokaznem ocenjevanju za upoštevanje pri odločanju. Otrok se pogosto ne zaveda, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanj v postopkih, zato je naloga odrasle osebe (npr. zagovornika otroka), da poskrbi, da je otrok primerno informiran in vključen v postopek. Velikokrat se omejitve postavijo glede na starost in sposobnost razumevanja otroka, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so odnos s starši, strah, vzgoja, druge dejavnost, stiki z drugimi in drugo. Pri dokazovanju ugotovitev in sklepov, pridobljenih z logičnim sklepanjem pri primerjavi različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje otrokovega mnenja v postopku, sta uporabljeni deskriptivna in indukativna metoda. S pomočjo sodne prakse in primerjalne metode so raziskane ureditve v drugih državah, ki so znane po svojem razvitem socialnem področju. Namen dela je predstaviti in opredeliti se do kriterijev in omejitev glede otrokovega mnenja. Diplomska naloga skuša odgovoriti, kako in kje opredeliti standard ob upoštevanju otrokove koristi in s tem prispevati k boljšemu, hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju ter boljši zastopanosti otrokovih koristi v družinskem sporu.
Ključne besede: Družinski zakonik, otrokovo mnenje, otrokove koristi, dokazno ocenjevanje
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 146; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (928,00 KB)

67.
Problematika izstopa države članice iz Evropske unije
Tjaša Pucelj, 2020

Opis: Evropska unija predstavlja skupnost, ki je nastala v želji po boljšem življenju na podlagi medsebojnega sodelovanja držav članic. Vendar pa se časi spreminjajo in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavila želja po izstopu katere izmed držav članic. Pravica države članice do izstopa iz EU je bila sprejeta z Lizbonsko pogodbo in je zapisana v členu 50 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa postopek, po katerem lahko država članica izstopi iz EU. Združeno kraljestvo je prva izmed držav članic, ki je izrazila željo po izstopu. Britanska vlada je Evropski svet uradno obvestila o nameri sprožitve postopka 27. marca 2017. Do takrat je pravica do izstopa, ki je zapisana v členu 50 PEU, predstavljala zgolj teoretično možnost. Čeprav je do izstopa prišlo 31. januarja 2020, pa med Združenim kraljestvom in EU do konca leta 2020 velja prehodno obdobje. Namen prehodnega obdobja je zagotoviti čas za pogajanja o ureditvi prihodnjih odnosov. Za lažje razumevanje zapletenosti postopka izstopa države članice iz EU je v diplomskem delu obravnavana zgodovina EU in njen odnos z Združenim kraljestvom skozi čas. Analiziran je člen 50 PEU in predstavljena vloga Evropskega sveta, Sveta EU, Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sodišča EU pri poteku pogajanj. Opisan je tudi sam potek izstopnih pogajanj in pogajanj o prihodnjih odnosih, ki so v tem trenutku še v teku. Predstavljeni so možni modeli brexita ter vpliv izstopa na različna življenjska področja po koncu prehodnega obdobja.
Ključne besede: evropsko pravo, Evropska unija, izstop Velike Britanije, brexit
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (320,66 KB)

68.
Starševske odsotnosti in nadomestila
Manuela Pogačar, 2020

Opis: V diplomskem delu je podan pogled na urejenost starševskih odsotnosti (materinski, očetovski in starševski dopust) in pripadajočih nadomestil v slovenskem pravnem redu. Predstavim tudi starševski dodatek, ki je namenjen osebam, ki niso upravičene do nadomestila. Opišem tudi novo Direktivo EU s tega področja in novosti, ki nas čakajo z implementacijo le-te. Zaključim s pregledom pravic staršev v delovnih razmerjih. Pri pisanju bomo uporabili metodi razlage pravnih aktov (jezikovna in deskriptivna metoda), ki mi bosta pomagali dosledno opisati pravno ureditev in razrešiti morebitna vprašanja. Namen diplomske naloge je analizirati pravno urejenost področja starševskih odsotnosti in nadomestil. Cilj je ugotoviti, ali je področje dobro urejeno, se glede ureditve pojavljajo vprašanja in preveriti usklajenost z minimalnimi zahtevami EU. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da slovenski pravni sistem te pravice bogato ureja, kar pomeni, da velikih sprememb tudi z implementacijo nove direktive EU ni pričakovati. Poznavanje pravic pa je za starše pomembno, saj jim omogoča boljše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Potrebna je tudi njihova angažiranost pri uveljavitvi pripadajočih jim pravic v delovnih razmerjih, saj njihova izraba ni vedno najbolj ugodna za delodajalce.
Ključne besede: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, nadomestila, delovna razmerja
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 135; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (336,35 KB)

69.
Najemna pogodba
Sara Okorn, 2020

Opis: Notarski zapis ima učinek javne listine in je neposredno izvršljiv, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano. Notarski zapis sestavi notar, kadar stranke želijo večjo pravno varnost. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, vendar za sklepanje ni z zakonom predpisane oblike (lahko so sestavljeni kot zasebna listina ali pa v notarskem zapisu). Stranke se same odločijo, v kakšni obliki bo najemna pogodba sestavljena, prav tako se same dogovorijo glede vsebine. Najemna pogodba mora vsebovati sestavine, ki so določene z zakonom. Stranke najemnega razmerja se ravno zaradi teh dveh značilnosti notarskega zapisa vedno pogosteje odločajo za sklepanje najemnih pogodb v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pogoji za neposredno izvršljivost do določenosti obveznosti, zapadlost terjatve in dolžnikovo soglasje z izvršljivostjo. Če najemnik prostovoljno ne izpolni svoje obveznosti (plačilo najemnine in stroškov, izselitev iz prostora najema), lahko najemodajalec s tožbo zahteva izpolnitev svoje terjatve. Če je najemodajalec uspešen s tožbo, lahko na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe predlaga izvršitev. Vendar sodišče dovoli izvršbo tudi na podlagi drugih izvršilnih naslovov in ne le na podlagi sodnih odločb. Med izvršilne naslove spada tudi izvršljiv notarski zapis.
Ključne besede: neposredna izvršljivost, najemne pogodbe, notarski zapisi, najemodajalci, najemniki, zasebne listine, javne listine
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

70.
Pravice otrok pri razvezi zakonske zveze
Nika Mori, 2020

Opis: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Ključne besede: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (944,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh