Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vloga komune in lastne motivacije pri vzdrževanju abstinence
Andraž Pogačnik, 2020

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo, saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo, obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese.
Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

32.
Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope
Ana Zagožen, 2021

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega (arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke. Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano, kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah kot tudi v matičnih državah priseljencev.
Ključne besede: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

33.
Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in Hercegovine
Almina Sterle, 2019

Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

34.
Predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom internacionalizacije slovenskih podjetij
Gašper Vilfan, 2019

Opis: V magistrski nalogi sem preko kvalitativnih metod raziskovanja, in sicer izvedenih intervjujev, anketnega vprašalnika in študije primera v Sloveniji, na Japonskem in na Finskem, izvedel pregled nad strukturo podjetniških ekosistemov, s poudarkom na podpori internacionalizaciji podjetij in podpornih instrumentih, v obliki poslovno tehnoloških mostov. Na začetku je predstavljen podjetniški ekosistem, njegova struktura in način delovanja. Nadalje je poudarek na gospodarskem razvoju in predstavitvi pojma internacionalizacije ter dejavnosti, ki se v njenem okvirju izvajajo, s strani zadevnega ekosistema, pri podpori podjetjem na področju izvoza njihovih izdelkov in storitev na tuje trge. Sledi opredelitev pojma internacionalizacije in dejavnosti, ki so bile in bodo izvajane v prihodnje. Na podlagi navedenih in izvedenih metod raziskovanja smo iskali ustrezne subjekte podpornega okolja, podporne instrumente, namene in cilje, potrebne dejavnosti, ciljne skupine in primerne strukture upravljanja predlaganega instrumenta podpore, v obliki poslovno tehnoloških mostov. V proučevanih državah so bili pregledani tudi načini iskanja tržnih potencialov ter finančna in ekonomska učinkovitost izvajanja internacionalizacije podjetij. Na koncu so predstavljeni rezultati in podane ugotovitve ter predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom sofinanciranja aktivnosti pri prodoru na tuje trge in s tem internacionalizacije slovenskih podjetij.
Ključne besede: internacionalizacija podjetij, podporni instrumenti, poslovni tehnološki mostovi, mreženje, izvoz, gospodarski razvoj, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

35.
Udeležba na volitvah v Republiki Sloveniji
Urša Zver, 2016

Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

36.
Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimi
Tjaša Peršič, 2012

Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne odnose v resničnem svetu. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od tega, kako jih posameznik uporablja.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

37.
Razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetju
Tea Vogrič, 2017

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetju. Podjetja se morajo zavedati, da so zaposleni zelo pomemben člen v organizaciji. Načrtovanje in vodenje človeških virov v organizaciji predstavlja pomembno konkurenčno prednost. Razvoj kadrov je eden izmed temeljnih ciljev politike podjetja. Zadovoljni in motivirani zaposleni pripomorejo k uspešnosti podjetja. Za razvoj kadrov v podjetju skrbi kadrovska dejavnost, ki nosi veliko odgovornost pri načrtovanju kadrov, izbiri kadrov, uvajanju kadrov in razvoju kadrov. Osnovna dejavnost izbranega podjetja je pridelava kakovostnih vin, je nastala leta 1947. Podjetje zaposluje 94 ljudi. V letu 2015 je podjetje uvedlo novosti na področju načrtovanja in ravnanja s človeškimi viri. Z novimi akti podjetje uvaja sodoben sistem ravnanja s človeškimi viri. Z uvedbo izvajanja letnih razgovorov, novega plačnega sistema in sistema nagrajevanja želijo motivirati zaposlene in jih usmeriti k doseganju zastavljenih ciljev. V diplomskem delu smo preučili pomen kadrovske dejavnost in njeno vlogo v izbranem podjetju. S pregledom domače in tuje strokovne literature, internih aktov podjetja ter izvedbe intervjuja/ankete smo pridobili podatke o dejavnostih kadrovske službe podjetja. Z izvedbo raziskave smo izpostavili pomen načrtovanja človeških virov, učinkovitega sistema nagrajevanja in motiviranja zaposlenih ter pomena spremljanja zaposlenih. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je pomembno tako za zaposlene kot za podjetje. Zaposleni osebne cilje hitreje uskladijo s cilji organizacije, kar spodbuja k večji pripadnosti in usmerjenosti k doseganju želenih rezultatov.
Ključne besede: človeški viri, razvoj kadrov, kadrovska dejavnost, uspeh, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

38.
Komunikacija in reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini
Tanja Tominec, 2012

Opis: V zadnjem času je za starše pomembno predvsem kakovostno družinsko življenje. Pri tem imata bistveno vlogo dobra komunikacija in uspešno reševanje konfliktov. Diplomska naloga opredeljuje družino, pogovore, komunikacijo, konflikte in strategije reševanja konfliktov. Kvantitativna in kvalitativna raziskava sta pokazali, da je komunikacija med starši in otroki dobra, da se z mamo in očetom bolje razumejo sinovi kot hčere, da ni razlik v komunikaciji med starši in otroki iz ruralnega ali mestnega okolja, da na komunikacijo z mamo vpliva zaupanje staršem, občutek, da me imajo starši radi in počutje doma. Današnji starši se več pogovarjajo z otroki, vendar menijo, da je pogovorov premalo. V družinah se pogovarjajo o svojih potrebah, željah, o doživljanju in čustvih. Komunikacija je raznovrstna in se razlikuje od družine do družine. Konflikti med starši in otroki se pojavljajo na področju šolanja, socialnih dejavnosti, družinskih odnosov in obveznosti. Načinov za reševanje konfliktov je veliko, eni so uspešni, drugi ne. Starši in otroci večinoma konflikte rešujejo konstruktivno, s sklepanjem kompromisov in pogajanjem. Iz ugotovitev so izpeljani predlogi za uspešno reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini.
Ključne besede: družina, komunikacija, pogovori, konflikti, reševanje konfliktov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

39.
Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju
Tanja Krajišnik, 2015

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

40.
Skupna okoljska politika Evropske unije
Tajda Koncut, 2011

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh