101. Molk upravnega organaPetra Kovic, 2019 Abstract: Osrednja tematika tega diplomskega dela je molk organa v upravnem postopku. Pisanje se osredotoča predvsem na to, kaj lahko oseba kot stranka v upravnem postopku stori, če na odgovor s strani organa čaka dlje od predvidenega. Izvorna ideja molka organa temelji predvsem na zahtevi, da mora biti zagotovljeno pravno sredstvo, ki ga lahko stranke (v našem primeru udeleženci upravnopravnih razmerij) uporabijo ter tako varujejo in uresničujejo svoje pravice. Če stranka s strani pristojnega organa v predpisanem roku ne dobi odgovora, se mora v postopku aktivirati sama. To lahko stori po zakonsko urejeni podlagi, ki molčečnost organa sanira s fikcijo negativne odločbe. S pomočjo zbiranja literature, ki je bila doslej napisana na temo molka organa, deskriptivno in nato z združevanjem bistvenega za stranko, ki se v postopku sreča z molkom, v celovito sliko, so predstavljeni koraki, ki jim stranka v postopku pred upravnim organom lahko sledi, kadar pride do neodzivnosti organa, in sicer od molka na prvi stopnji do možnosti upravnega spora, če je to potrebno. Čas je nezanemarljiv dejavnik, še toliko pomembnejši, ko gre za varovanje pravic posameznikov ter javnih koristi, saj so posledice zamud lahko precejšnje. Zato je usmerjanje k odločitvam v razumnem časovnem okviru pomembna težnja, ki zagotavlja učinkovitejše varstvo pravic strank v postopkih ob dejstvu, da je za aktiviranje razpoložljivih mehanizmov potrebna angažiranost stranke same.
Found in: osebi
Published: 29.10.2019; Views: 2431; Downloads: 183
 Fulltext (272,64 KB) |
102. Postopek izdaje gradbenega dovoljenjaMartina Kos, 2019 Abstract: Z uveljavitvijo GZ leta 2018, je jasno navedeno, kdaj se bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodil po skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem postopku. V skrajšanem ugotovitvenem postopku je udeleženec postopka le investitor gradnje, medtem ko so v posebnem ugotovitvenem postopku sodelovali tudi stranski udeleženci, ki imajo izkazan pravni interes za sodelovanje, glede na dolocbe GZ. Z novim GZ je zakonodajalec želel zmanjšati investicijska tveganja in zagotoviti vecjo pravno varnost investicijske namere, saj imajo bodoci investitorji možnost pridobitve predodlocbe, s katero si zagotovijo nameravano gradnjo, brez tveganja hitrih sprememb predpisov. Namen GZ pa je bila tudi odprava težav na podrocju pridobivanja soglasij, kar je rešil s prekvalifikacijo soglasij v mnenja. Združil pa je tudi integracijo gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, s cemer naj bi se racionalizirali postopki, postali ucinkovitejši, s tem absolutno krajši, cenejši in bolj ekonomicni. GZ je tudi na novo dolocil stranske udeležence, ki imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zakon tudi omogoca legalizacije izvedenih gradenj pred njegovo uveljavitvijo in brez ustreznih upravnih dovoljenj. Vsaka takšna sprememba zakonodaje pa lahko v prakso prinese vecjo zmedo in zaradi njene nejasnosti vodi v odlocitve, ki za stranke velikokrat niso ugodne, zato te zoper njih uporabljajo tako redna kot izredna pravna sredstva. Ali je bil namen zakonodajalca po odpravi administrativnih ovir in skrajšanju ter poenostavitvi postopka pridobivanja upravnih dovoljenj na podrocju prostora dosežen, je še prezgodaj govoriti. Ko bodo leta 2021 v veljavo stopile vse dolocbe GZ kot tudi Zakona o urejanju prostora (ZUrepP-2), bo oceno lažje podati.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 3109; Downloads: 215
Fulltext (666,51 KB) |
103. Učinkovitost upravno - sodnega varstva strank v postopkih javnih razpisovUrška Zupin, 2019 Abstract: Postopek javnega razpisa je v slovenski zakonodaji opredeljen kot postopek, ki upravnim organom omogoča zakonito podeljevanje subvencij oziroma javnih sredstev. Po teoriji sodi gre za področje gospodarskega prava, namenjeno pa je usmerjanju delovanja gospodarskih subjektov v smeri doseganja strateških politik države, kjer trg ne deluje (v zadostni meri). A dejanski obseg je širši. V praksi gre za dodeljevanje subvencij za razvojno dejavnost (podjetja, javne organizacije), za ohranjanje jezika in kulture (fizične osebe, pravne osebe, zavodi), subvencij, ki zagotavljajo samooskrbo in ohranjanje podeželja (kmeti) in še veliko več. Zakonit cilj razdeljevanja javnih sredstev zasebnim subjektom mora vedno slediti javnemu interesu. Ta se zagotavlja z izbiro vsebine, ki je v javnem interesu in tudi z zakonito izvedbo postopkov. Nadzor v upravnem postopku izvajajo organi druge stopnje, v okviru sodnega nadzora pa Upravna sodišča. Ker praksa kaže, da je v primeru te posebne vrste upravnih postopkov sodni nadzor edini, ki je na voljo, je učinkovitost te vrste nadzora nad delovanjem upravnih organov izrednega pomena. Učinkovitost sodnega varstva je odvisna od vrste in obsega sodnega nadzora ter pooblastil, ki jih imajo v zvezi z nadzorom tovrstnih aktov sodišča na voljo. Razloga za pomembnost učinkovitosti nadzora sta vsaj dva. Prvi je da gre pogosto za edino razpoložljivo pravno sredstvo, drugi pa da gre za edino obliko nadzora zasledovanja javnega interesa. Obseg sredstev, ki se na ta način iz javnih sredstev prenesejo na zasebne subjekte, pa zasebni interes po učinkovitem upravno-sodnem varstvu spremeni v interes vseh, ki ta sredstva preko davkov in dajatev vplačujemo v proračun.
Found in: osebi
Published: 03.12.2019; Views: 1692; Downloads: 161
Fulltext (1,25 MB) |
104. Vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustavnosodno presojoSuzana Milovanović, 2019 Abstract: Magistrsko delo obravnava vpliv Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča. Namen raziskave je z uporabo deskriptivne, analitične, sintetične in primerjalne metode uvodoma predstaviti pravico do varstva osebnih podatkov ter pravno podlago za varstvo te pravice, podrobneje analizirati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov ter na podlagi preučitve sodne prakse Ustavnega sodišča povzeti ključna ustavnopravna stališča ter ugotoviti, ali vsebina Splošne uredbe vpliva na sprejeta stališča Ustavnega sodišča in na njegovo nadaljnjo presojo. Ustavno sodišče se je skozi svojo sodno prakso velikokrat ukvarjalo tudi z ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov, predvsem z vidika načela zakonitosti. Posege v to pravico pa je dopustilo samo v primeru javne koristi ali varstva drugih pravic ter v kolikor so bili v skladu z načelom sorazmernosti. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov določa več širše opredeljenih legitimnih razlogov za dopustno omejitev te človekove pravice. Posledično bo ustavnosodna presoja v prihodnje bistveno omejena, spremenil pa se bo tudi položaj Ustavnega sodišča, predvsem z vidika zadev, o katerih bo v prihodnje le-to odločalo na tem področju. Ugotovitve raziskovanja bi lahko bile pomembne smernice za nadaljnje proučevanje tega področja v stroki, predvsem zaradi vedno večjega zavedanja temeljne pravice do varstva osebnih podatkov ter nove zakonodaje na tem področju.
Found in: osebi
Published: 11.12.2019; Views: 2178; Downloads: 401
Fulltext (1,05 MB) |
105. Varstvo osebnih podatkov in pravica do pozabeVesna Bobanec, 2015 Abstract: Hiter razvoj tehnologije prinaša veliko novih izzivov na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti na internetu. Na svetovnem spletu smo navajeni preverjati različne informacije, od poslovnih do zasebnih, do katerih imamo predvsem hiter dostop. Druženja na družbenih omrežjih so postala stalnica v našem življenju, kjer delimo z znanci in prijatelji raznolike trenutke iz naših življenj. Vsem tem podatkom lahko rečemo neke vrste naša virtualna zgodovina. Vendar pa lahko pride do problema, kadar želimo te podatke iz različnih razlogov izbrisati s svetovnega spleta, ker so za nas postali iz nekega razloga moteči, vendar so jih naši prijatelji s spleta že delili in razširili naprej. Še večji problem imamo, kadar je nekdo drug o nas objavil neke moteče podatke, morda celo iz maščevanja. S tem problemom se ukvarja tudi pravica do pozabe, ki bo podrobneje obravnavana v magistrskem delu. Naše osebne podatke, ki jih puščamo za seboj na svetovnem spletu, shranjujejo v uporabniške profile in jih lahko nato uporabijo za ciljno trženje. Naše osebne podatke nam lahko tudi ukradejo, se z njimi okoristijo ali nam celo ukradejo našo identiteto. Zato je zelo pomembno, da razvoju tehnologije istočasno sledi tudi razvoj zakonodaje na področju varstva podatkov. Zato je v ospredje magistrske naloge postavljena prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU vključno s pravico do pozabe.
Found in: osebi
Keywords: splet, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravica do pozabe, pravica do zasebnosti, pravica javnosti do obveščenosti, varnost na spletu, prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU, uporabniški profili, ciljno trženje, piškotki, informacijski pooblaščenec
Published: 23.12.2019; Views: 2314; Downloads: 104
Fulltext (1,48 MB) |
106. |
107. |
108. Izvršilni naslovi v upravnem postopkuEva Krapež, 2020 Abstract: Z izvršbo se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilne naslove v upravnem postopku temeljno opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku,preostale izvršilne naslove pa določajo še Zakon o upravnem sporu, Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo je pretežno nastalo na podlagi deskriptivne metode in v manjši meri na podlagi induktivno-deduktivnega pristopa ter analize in interpretacije. Namen diplomskega dela je bil zajeti izvršilne naslove, ki so uzakonjeni, ter preučiti lastnosti izvršb, ki jih pozna upravni postopek. Opredeljeni so udeleženci izvršilnega postopka in njihova vloga v njem. Delo zajema pojme izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost. Opredeljena je konstitucija izvršilnega postopka v zvezi z naravo pravnih aktov in organi, ki izvršbo opravijo. Predstavljena je problematika izvršilnih naslovov. Diplomsko delo zajema kompleksne strukture izvršilnih naslovov v upravnem postopku, zato je delo uporabno za celosten in hiter pregled postopka ter najpomembnejših stališč sodne prakse. Na določenih predelih opozarja tudi na tista področja, ki so bila bodisi spremenjena bodisi bi bila potrebna dopolnitev ali ponovnih sprememb. Delo zajema relevantne predpise in novejšo ali pomembnejšo sodno prakso.
Found in: osebi
Keywords: izvršilni naslovi, izvršbe, upravni postopki, sodna praksa
Published: 31.12.2020; Views: 1947; Downloads: 136
Fulltext (684,65 KB) |
109. Prosti preudarek v upravnem postopkuMaruša Fortun, 2020 Abstract: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Found in: osebi
Keywords: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Published: 29.06.2021; Views: 2944; Downloads: 0 |
110. Odgovornost koncedenta za škodoBor Dujić, 2020 Abstract: Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovanja in še zlasti glede na analizo veljavne zakonodaje in strokovnih prispevkov ekspertov z obravnavanega področja smo potrdili obe hipotezi te diplomske naloge. Nedvomno je, da je koncesionar odgovoren za škodo, povzročeno uporabnikom in drugim osebam, ki neupravičeno utrpijo škodo zaradi delovanja (ali opustitve dolžnega ravnanja) koncesionarja pri oziroma ob izvajanju javne službe. Koncesionar ima obveznost zagotavljati uporabnikom dobrin in storitev javnih služb vse javne dobrine in javne storitve in če pri tem uporabnikom nastane škoda, je tudi logično, da koncesionar odgovarja primarno in neposredno (tudi za svoje zaposlene delavce). Na drugi strani pa je % zaradi številnih razlogov % logično, da odgovarja tudi koncedent, ki je podelil koncesijo koncesionarju, vendar zgolj subsidiarno, zlasti, kot to določa tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ko je jasno, da uporabniki ne bi mogli priti do odškodnine neposredno od koncesionarjev, ali bi to bilo precej oteženo. Pri tem, po našem mnenju, po slovenskem pravu ni mogoča drugačna oblika odškodninske odgovornosti koncedenta, kakor je to oblika subsidiarne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči koncesionar oziroma pri njem zaposlene osebe
Found in: osebi
Keywords: koncesija, javno-zasebno partnerstvo, odškodninska odgovornost, odgovornost koncedenta, subsidiarna odgovornost
Published: 23.07.2021; Views: 1009; Downloads: 77
Fulltext (1008,90 KB) |
