81. Analiza fiskalne in bančne unije v EU z vidika demokratičnega primanjkljaja : magistrsko deloŠpela Petrič, 2016, magistrsko delo Opis: Po izbruhu gospodarske in finančne krize v letu 2008 se je Evropa znašla v težkem položaju. Nekatere članice se še vedno soočajo z velikimi težavami na področju gospodarstva, javnih financ in finančnega sektorja.Zaradi obvladovanja nastalega položaja in zaščite evra bo v prihodnje prav gotovo prišlo do sprememb pogodb, na katerih temelji evropska integracija. Dokončanje Evropske monetarne unije, ki združuje države s skupno valuto evro, je dandanes eden izmed ključnih ciljev Evropske unije, kar vključuje tudi uvedbo fiskalne in bančne unije. Pri vsem tem se pojavi problem demokratičnega primanjkljaja, ki ga je moč zaznati tudi v pravnih aktih Unije. Dejstvo, da nas lahko globlja in pravičnejša ekonomska in monetarna unija reši iz finančne krize, še ne pomeni, da se bo demokratični primanjkljaj zmanjšal oziroma da pravni akti Evropske unije dejansko izražajo voljo državljanov.
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2018; Ogledov: 3211; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
82. Predajanje storilcev kaznivih dejanj v Evropski Uniji - primer Puigdemont : diplomsko deloTimotej Mihelič, 2018, diplomsko delo Opis: Schengensko območje je območje odpravljenih nadzorov notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav. S prvim podpisom schengenskega sporazuma 14. junija 1985 v Luksemburgu in z odstranitvijo nadzora na mejah med državami članicami se je poenostavilo prečkanje meja za prebivalce Evropske unije. S tem je prišlo tudi do lažjega kroženja čezmejnega kriminala. To je pripeljalo do sodelovanja na ravni policije in pravosodja držav članic. Z vidika kazenskega procesnega prava nastaja cela vrsta mehanizmov, ki olajšujejo pregon in sojenje storilcem kaznivih dejanj v Evropski uniji. Med njimi sta evropski nalog za prijetje in predajo ter evropski preiskovalni nalog. Ustanavljati so se pričele tudi evropske organizacije za pregon storilcev kaznivih dejanj, kot so Europol, CEPOL in Eurojust. Vse to velja le znotraj Evropske unije. Republika Slovenija je v Evropsko unijo vstopila leta 2004, v schengensko območje pa leta 2007. S tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije, imamo sklenjene mednarodne sporazume za izročitev in predajo storilcev kaznivih dejanj. V španski avtonomni skupnosti Kataloniji že stoletja obstaja ideologija o odcepitvi od Kraljevine Španije. V zadnjih letih je bilo izvedenih več referendumov za neodvisnost Katalonije, njeni prebivalci pa so na referendumu 1. oktobra 2017 z 92,01 % glasovali za odcepitev oz. za neodvisnost Katalonije. Po obsodbi uradne španske vlade v Madridu, da je referendum protiustaven, se je katalonski premier Carles Puigdemont še z nekaj sodelavci umaknil v belgijski Bruselj, špansko sodišče pa je izdalo Evropski nalog za prijetje in predajo, s katerim je Kraljevina Španija zahtevala njegovo izročitev.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2018; Ogledov: 3384; Prenosov: 160
Celotno besedilo (4,89 MB) |
83. |
84. |
85. |
86. Vloga političnih strank v ustavni demokraciji : magistrsko deloBojan Simeonov, 2012, magistrsko delo Ključne besede: demokracija, modeli demokracije, ustavna demokracija, politične stranke, ustava, ustavne pravice, temeljne pravice, večinsko prebivalstvo, politika, ustavno sodišče
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 4382; Prenosov: 183
Celotno besedilo (949,68 KB) |
87. Doktrina prepovedi referenduma v slovenski ustavnosodni praksi : magistrsko deloAnže Kogovšek, 2012, magistrsko delo Ključne besede: ljudstvo, oblast, prepoved referenduma, Državni zbor RS, Ustavno sodišče RS, ustavna demokracija, Ustava RS, temeljne človekove pravice in svoboščine
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3753; Prenosov: 137
Celotno besedilo (895,59 KB) |
88. |
89. Pravna ureditev varstva potrošnikov v Evropski Uniji : diplomsko deloTjaša Stojanoski, 2016, diplomsko delo Opis: Varstvo potrošnikov je relativno mlada pravna panoga. Razvijati se je začela v 20. stoletju in prvič pogovoru ameriškega predsednika Kennedyja dobila svoje mesto med temeljnimi človekovimi pravicami. Varstvo potrošnikov je bilo postavljeno na stranski tir s pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti. Resneje se je na Evropskih tleh začelo razvijati po letu 1985.Z Maastrichtsko pogodbo beležimo nastanek Evropske unije. Ko je prevzela pogodbe Evropske skupnosti, je s tem v svoje temeljne določbe prevzela člen, ki prispeva h krepitvi varstva potrošnikov. Od tu naprej se je varstvo potrošnikov izboljšalo in napredovalo skupaj s krepitvijo notranjega trga. Tekom sprejemanja sekundarnih pravnih virov, je Komisija naletela na problem harmonizacije pravnih virov. Zaradi neusklajenosti zakonodaje med državami članicami si vedno bolj prizadeva h popolni harmonizaciji. Na področju varstva potrošnikov je bilo sprejetih veliko direktiv, ki urejajo to pravno panogo. Pobudo za reševanje in varovanje zlorab so prevzeli tudi potrošniki sami in začeli ustanavljati potrošniške organizacije, ki so neodvisne in nevladne.
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3221; Prenosov: 156
Celotno besedilo (620,89 KB) |
90. Ali lahko podpisnica arbitražnega sporazuma enostransko odstopi od arbitražnega postopka? : magistrsko deloStojan Auer, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo na podlagi teoretičnih meril domačih in tujih avtorjev predstavlja mirne načine reševanja sporov, v sklopu katerih podrobneje osvetli pojem mednarodne arbitraže. Bistvo arbitraže, ki jo številni avtorji imenujejo tudi razsodništvo, temelji izključno na podlagi pristanka strank z namenom, da se s tem načinom razreši njihov spor. S predhodnim medsebojnim dogovorom oziroma pristankom na arbitražo se stranke zavežejo k izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča v celoti in v dobri veri. Zato je arbitražna odločba, ki je dosežena z uporabo,prva, po svojem bistvu sodba. Soglasje strank (mednarodnih subjektov), da se nek obstoječi spor med njimi razreši na podlagi arbitraže, pa se izrazi kot mednarodna pogodba. Ne glede na vse pravne teorije in konvencije, ki stranke podpisnice arbitražne pogodbe zavezujejo k spoštovanju poprej naštetih določil, pa se v praksi dogaja, da se pravnih norm podpisnic arbitražnega sporazuma ne spoštuje oziroma se z različnimi pravnimi prazninami poskuša najti pot, ki že sprejete in ratificirane zaveze postavlja na glavo. Zasledovani cilj temelji na oceni morebitnih pravnih lukenj in pravnih posledic v konkretnem primeru v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško po enostranskem odstopu od pogodbe Hrvaške. Delo proučuje tudi pravne možnosti v trenutni situaciji obeh držav podpisnic in glede na pravna merila predvideva končni razplet.
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2807; Prenosov: 193
Celotno besedilo (966,07 KB) |
