1. Vpliv finančne krize in koronakrize na podjetniško aktivnost v gradbeni dejavnosti v SlovenijiNina Leskovic Pedljić, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo analizira vpliv gospodarskih kriz, vključno z gospodarsko krizo iz leta 2008 in koronakrizo, na gradbeni sektor v Sloveniji ter raziskuje odpornost tega sektorja na gospodarske šoke. Cilj raziskave je bil preučiti, kako so krize vplivale na prihodke, zaposlenost in podjetniško aktivnost gradbenih podjetij ter identificirati ključne dejavnike, ki so omogočili prilagoditev in okrevanje sektorja. Za teoretični del sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, za empirični del raziskave pa kvantitativni pristop s stratificiranim vzorčenjem.
Vzorec je sestavljalo 96 gradbenih podjetij, izbranih iz vseh slovenskih regij glede na njihovo velikost. Analiza spremenljivk, pridobljenih s portala GVIN, je bila izvedena z uporabo statističnega programa SPSS. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen neparametričen test, in sicer Wilcoxonov test.
Rezultati raziskave kažejo, da gospodarska kriza ni negativno vplivala na prihodke analiziranih gradbenih podjetij – ti so se celo povečali. Prav tako koronakriza ni povzročila zmanjšanja prihodkov ali zaposlenosti, kar kaže na visoko odpornost sektorja. Razlike v prihodkih gradbenih podjetij med regijami pred in po koronakrizi niso bile statistično značilne. Ključni dejavniki, ki so prispevali k stabilnosti, vključujejo državne ukrepe, prilagodljivost podjetij ter nadaljevanje infrastrukturnih projektov.
Raziskava poudarja pomen prožnosti gradbenega sektorja ter vladnih ukrepov pri ublažitvi vplivov kriz. Predlagane so nadaljnje raziskave mehanizmov, ki krepijo odpornost sektorja,ter oblikovanje politik, ki podpirajo stabilnost in trajnostni razvoj v kriznih razmerah. Delo prispeva k razumevanju odziva gradbenega sektorja na gospodarske izzive in odpira možnosti za izboljšanje njegovih prilagoditvenih strategij.
Keywords: finančna kriza, koronakriza, gradbena dejavnost, ukrepi za omilitev posledic, učinki ukrepov za omilitev posledic
Published in ReVIS: 06.03.2025; Views: 242; Downloads: 0
 Full text (1,34 MB) |
2. Analiza korelacije med izbranimi kriptovalutami in Bitcoinom od leta 2020 naprejSandi Mikec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Kriptovalute, kot je Bitcoin, so v sodobnem času postale pomemben del finančnih trgov zaradi svoje decentralizirane narave in uporabe blockchain tehnologije. Njihove prednosti, kot so hitre transakcije in neodvisnost od tradicionalnih finančnih institucij, jih naredijo privlačne za vlagatelje po vsem svetu. Vendar pa kriptovalute prinašajo tudi tveganja, kot sta visoka variabilnost in regulativna negotovost. Njihova vrednost in medsebojna povezanost sta močno odvisni od širših gospodarskih trendov ter makroekonomskih dejavnikov, kot so inflacija, gospodarski cikli in monetarna politika, kar še dodatno poudarja njihovo kompleksnost v današnjem finančnem okolju.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni ključni pojmi in opredelitve ekonomskih ciklov in njihovih faz, denarja, kriptovalut, kriptografije, blockchaina. Podrobneje je razložena vsaka izbrana kriptovaluta in njena funkcija.
V drugem delu diplomske naloge so s pomočjo metode ročnega zbiranja zbrani podatki, s katerimi je narejena korelacijska analiza med Bitcoinom in izbranimi kriptovalutami med letoma 2020 in 2023.
Keywords: ekonomski cikli, denar, kriptografija, kriptovalute, blockchain.
Published in ReVIS: 30.01.2025; Views: 165; Downloads: 5
Full text (10,08 MB) |
3. |
4. Vpliv rusko-ukrajinske krize na neto izvoz SlovenijeSimona Perše, 2024, not set Abstract: Mednarodna trgovina je danes ključen del svetovnega gospodarstva in ustvarja medsebojno odvisnost med gospodarstvi. To pomeni, da makroekonomska dogajanja v eni državi vplivajo tudi na druge države. Pomembnejši dogodek, ki je v zadnjem času vplival na svetovno gospodarstvo in mednarodno trgovino, je ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022. V magistrskem delu smo preučili vpliv ruske invazije na neto izvoz Slovenije v obdobju od novembra 2020 do vključno junija 2023. Pri tem smo analizirali vpliv na neto izvoz Slovenije kot celoto, neto izvoz v Rusijo in Ukrajino, neto izvoz mineralnih goriv in maziv ter živil in živih živali, hkrati pa smo preučili uvoz ruskih mineralnih goriv in maziv v Slovenijo. Podatke za analizo smo pridobili iz podatkovne baze Banke Slovenije in podatkovne baze SiStat. Ugotovili smo, da je bil vpliv invazije na neto izvoz Slovenije omejen na leto 2022 in da je zaradi invazije neto izvoz upadel. Izjema je le neto izvoz v Ukrajino, saj vojna nanj ni imela bistvenega vpliva. Razlog za upad neto izvoza je v hitrejši rasti uvoza nad izvozom. Tudi uvedene sankcije so imele velik vpliv na neto izvoz Slovenije v Rusijo. Zaradi navzkrižij med rezultati statističnih analiz in rezultati na podlagi grafičnega prikaza podatkov bi bilo morda smiselno skrajšati opazovano časovno obdobje in ponovno izvesti statistične analize.
Keywords: mednarodna trgovina, neto izvoz, rusko-ukrajinska kriza, ruska invazija, Slovenija
Published in ReVIS: 04.07.2024; Views: 560; Downloads: 8
Full text (1,54 MB) |
