1. The conundrum of the Piran Bay : Slovenia v. Croatia - the case of maritime delimitationMatej Avbelj, Jernej Letnar Černič, 2007, original scientific article Abstract: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Keywords: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 84; Downloads: 0
 Full text (761,73 KB) |
2. Kršitev človekovih pravic kot posledica arbitrarnosti državnih organov : magistrsko deloLaura Gril, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni.
Keywords: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 351; Downloads: 30
Full text (2,85 MB) |
3. Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko deloLuka Miladinović, 2025, master's thesis Abstract: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Keywords: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 349; Downloads: 10
Full text (1,64 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Business and human rights in Central and Eastern Europe : trends, challenges and prospectsBeata Faracik, Jernej Letnar Černič, Olena Uvarova, 2024, original scientific article Abstract: This Special Issue denotes the first comprehensive attempt to place business and human rights-related (BHR) developments in the Central and Eastern Europe (CEE) region on the map of global discussions in BHR. The CEE is a geographical area that is historically, politically, socio- economically, geo-strategically and culturally distinct from other regions, includingWestern Europe. Hence, this Special Issue explores the region’s specific elements and factors and how they affect and influence the implementation and embedding of human rights in the practice of business enterprises in the region. The ‘Scholarly Articles’ and ‘Developments in the Field’ pieces collected in this issue highlight the promising and not-sopromising developments and practices of state institutions, business enterprises, and other actors. It documents the current situation in the region and outlines ideas and prospects for addressing the identified challenges over the next decade. As an introduction to the Special Issue, this editorial outlines the region’s leading trends and prospects in BHR. It reflects on persisting challenges and notes the region’s progress in BHR awareness, knowledge and capacity in recent decades.
Published in ReVIS: 17.03.2025; Views: 424; Downloads: 5
Full text (273,32 KB)
This document has many files! More... |
8. Skrbni pregled varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb : primer nemškega zakona o dobavnih verigahJernej Letnar Černič, 2024, original scientific article Abstract: Države in gospodarske družbe nosijo negativne in pozitivne obveznosti za varstvo človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Pozitivne obveznosti gospodarskih družb se nanašajo tudi na opredelitev, spremljanje, nadzor in sprejemanje ukrepov za varstvo človekovih pravic in okolja v njihovih dobavnih verig. Ker je globalno gospodarstvo prepleteno na več ravneh, se zato pojavljajo številni izzivi za učinkovito zagotavljanje človekovega dostojanstva. Nekatere evropske države so v zadnjih letih sprejele domače zakone, ki določajo obveznost izvajanja skrbnega pregleda okolja in varstva okolja v dobavnih verigah gospodarskih družb. Med njimi izstopa nemški zakon o dobavnih verigah, ki predstavlja enega od modelov za oblikovanje skrbnega pregleda varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb. Pričujoči prispevek zato obravnava njegove temeljne pojme ter izpostavlja prednosti in nekatere pomanjkljivosti.
Keywords: varstvo človekovih pravic, varstvo okolja, gospodarstvo, skrbni pregled, dobavne verige, zakoni
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 749; Downloads: 7
Full text (2,69 MB) |
9. The future of supervision mechanisms under the OECD guidelines for multinational enterprises on responsible business conductJernej Letnar Černič, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: The OECD Guidelines for Multinational Enterprises for Responsible Business Conduct are a quasi-legal document imposing obligations on the state to regulate the activities of multinational enterprises when doing business at home and outside the Member States of the OECD. This chapter discusses the current state of the OECD Guidelines for Responsible Business Conduct and their added value for rights holders concerning corporate adverse human rights conduct. It first describes the origins and background of adopting the document and then moves to analyse the supervision mechanisms of the OECD Guidelines. As such, it concentrates on the added value of the specific instance procedures before the National Contact Points (NCPs). In this regard, it also analyses the role of the OECD Investment Committee and its peer review mechanism of the NCPs. As a result, it argues that the OECD Governing body should strengthen enforcement mechanisms under the OECD Guidelines.
Keywords: business and human rights, protection of environment, economy, companies, OECD Guidelines
Published in ReVIS: 20.01.2025; Views: 426; Downloads: 6
Full text (206,11 KB)
This document has many files! More... |
10. Pravni režim za prihod beguncev iz Ukrajine : magistrsko deloRoman Kavčič, 2024, master's thesis Abstract: Republika Slovenija se je v letu 2022 že tretjič v svoji zgodovini srečala z večjim begunskim valom, namreč 24. februarja 2022 je Rusija začela nepričakovano vojaško agresijo v Ukrajini. Svet EU je 4. marca 2022 soglasno sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora; njen cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. 9. marca 2022 je bil s strani Vlade Republike Slovenije sprejet Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in tako vzpostavil pravno podlago za sprejem beguncev iz Ukrajine na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S predstavitvijo posameznih pravnih podlag bomo ugotavljali, ali lahko begunec na podlagi sprejetih pravnih podlag dejansko uveljavlja vse pravice, ki so mu zagotovljene s sprejeto zakonodajo. Z metodo kompilacije bomo predstavili pravne podlage, ki urejajo status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, s statistično metodo pa predstavili podatke o številu vloženih vlog za priznanje začasne zaščite ter času reševanja od vložitve vloge do izdane odločbe o priznanju začasne zaščite, številu pozitivno ugodenih, zavrženih in zavrnjenih vlog pri Upravni enoti Kranj ter nato z induktivno in deduktivno metodo oblikovali končno sklepanje iz posameznih primerov na splošno in obratno. Hitra uveljavitev instituta začasne zaščite in njegova pogostost uporabe v primerjavi z mednarodno zaščito ima lahko tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pomanjkljiva ureditev pravnih podlag se pokaže pri različnih dejanskih stanjih pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Pri navedenem raziskovalnem vprašanju bomo pri analizi pravnih podlag vključili tudi njihovo implementacijo pri vodenju dejanskih upravnih postopkov. Na podlagi praktičnih ugotovitev pri vodenju postopkov bomo dejansko analizirali pravne podlage in njihove pomanjkljivosti. Z deskriptivno metodo bomo analizirali pravne podlage, ki urejajo sprejem beguncev iz Ukrajine, ter predstavili morebitne pomanjkljivosti, ki niso sistemsko urejene v zakonodaji. S sintetično metodo bomo predstavili sklepne ugotovitve.
Keywords: Začasna zaščita, razseljene osebe, begunec, Ukrajina, vojaška agresija, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita
Published in ReVIS: 29.10.2024; Views: 598; Downloads: 34
Full text (2,65 MB) |
