Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 80
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
31.
Zakonodajne spremembe na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu
Petra Gorenc, 2017

Abstract: Kolektivno upravljanje pravic je posebnost avtorskega prava. Razvilo se je z namenom izboljšanja pogajalskega položaja avtorjev nasproti uporabnikom njihovih del. S skupinskim nastopom so avtorji lahko zahtevali pravičnejše nadomestilo za uporabo del. Kolektivna oblika upravljanja pravic v določenih primerih predstavlja edini način, preko katerega lahko avtor uveljavi svoje pravice. V razmerah množične in razprostranjene uporabe del je za avtorja lažje in učinkovitejše, da prepusti upravljanje pravic pooblaščeni kolektivni organizaciji in se sam lahko posveti nadaljnjemu avtorskemu ustvarjanju. Na drugi strani je uporabniku olajšana pridobitev dovoljenja za uporabo številnih avtorskih del. Diplomsko delo obravnava spremembe slovenske zakonodaje na področju kolektivnega upravljanja v avtorskem pravu. Od sprejetja prvega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 do danes je bil zakon noveliran sedemkrat. Največjo spremembo predstavlja konec preteklega leta 2016 sprejet nov zakon, t. i. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Nov zakon ločeno obravnava kolektivno upravljanje od drugih vsebin avtorskega prava. Sprejetju novega zakona je med drugim botroval tudi prenos Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. februarja 2014, o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu v slovenski pravni red.
Found in: osebi
Keywords: kolektivno upravljanje, kolektivne organizacije, avtorsko pravo, prenos direktive
Published: 12.07.2018; Views: 2581; Downloads: 163
.pdf Fulltext (892,78 KB)

32.
Avtorske pravice v spletnih medijih na primeru YouTube
Tjaša Kutnar, 2017

Abstract: Avtorske pravice varujejo avtorska dela in spadajo med pravice intelektualne lastnine. Avtorju tako dajejo izključno pravico pred izkoriščanjem njegovega dela.Avtorsko pravo se že od nekdaj spopada z izzivi pojava nove tehnologije.Tako je digitalizacija in s tem uvedba interneta prinesla velike izzive in določene spremembe na pravnih področjih, zaradi enostavnega dostopa do avtorskih del pa tudi nekatere ključne spremembe na področju avtorskega prava.Ker je s pojavom interneta distribucija avtorskih del dosegla nove razsežnosti, se je s tem pojavil problem nedovoljenega izkoriščanja avtorskih pravic, poznan kot kibernetski kriminal. S tem problemom se srečujejo uporabniki številnih spletnih portalov, ki omogočajo tovrstno distribucijo. Eden izmed odmevnejših spletnih portalov je svetovni velikan YouTube, kjer lahko uporabniki nalagajo poljubno avdiovizualno vsebino. Ravno zaradi tega se dogajajo številne kršitve avtorskih pravic. Namen diplomskega dela je s študijo literature opredeliti pomen avtorskih pravic v spletnih medijih, natančneje na primeru YouTube. Z diplomskim delom sem želela raziskati kakšna pravila veljajo glede uporabe avtorskih del na tem spletnem portalu. Želela sem raziskati ali YouTube svoje uporabnike ozavešča o upoštevanju avtorskih pravic, in v kolikor je odgovor pritrdilen, na kakšen način to izvaja. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da YouTube svoje uporabnike o tem ozavešča tako, da na svoji spletni strani nudi podrobna navodila in pravila glede nalaganja in uporabe avdiovizualnih vsebin. Kljub temu, da so uporabnikom ta pravila lahko dostopna, v praksi vseeno prihaja do zlorab avtorskih pravic. Pri svojem delu sem uporabila tako primarne kot sekundarne vire. V prvem delu sem s kombinacijo metod deskripcije in kompilacije opisala posamezne pojme in ustrezne pravne predpise ter pri tem uporabila izpiske in citate iz drugih avtorskih del. V drugem delu diplomske naloge pa sem s preučitvijo ustrezne literature, internetnih strani in sodnih praks potrdila zgornjo ugotovitev in to prikazala na primerih.
Found in: osebi
Keywords: avtorske pravice, mediji, splet, YouTube
Published: 12.07.2018; Views: 3021; Downloads: 260
.pdf Fulltext (693,49 KB)

33.
Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe po ZGD-1 + sodna praksa
Katjuša Katrašnik, 2017

Abstract: Odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe primarno ureja ZGD-1. Poleg omenjenega zakona tovrstno odškodninsko odgovornost urejata tudi OZ in ZFPPIPP-F. Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke, saj v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o odškodninski odgovornosti osebe. Zakon daje možnost tako članom uprave kot članom nadzornega sveta, da se pred morebitno odškodninsko odgovornostjo zavarujejo s sklenitvijo zavarovanja. Jedro diplomskega dela je predvsem ukvarjanje z vprašanjem nastanka odškodninske odgovornosti z možnostjo razbremenitve tovrstne odgovornosti s sklepanjem zavarovanj in zmožnostjo, da upravičenec oziroma oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek. Skozi sodno prakso sem poskušala prikazati,kakšne so možnosti uspeha aktivno legitimiranih strank, da dejansko pridejo do odškodnine, saj so tovrstni postopki precej zahtevni in dolgotrajni. Diplomsko delo tudi ponazarja, kako pogosto se delniška družba oziroma člani uprave in nadzornega sveta sploh poslužujejo zavarovanj pred odškodninsko odgovornostjo.
Found in: osebi
Keywords: delniška družba, odškodninska odgovornost, ZGD-1, ZFPPIPP-F, zavarovanje pred odškodninsko odgovornostjo, odškodnina
Published: 12.07.2018; Views: 3778; Downloads: 260
.pdf Fulltext (726,85 KB)

34.
Temeljne oblike gospodarskih družb ter davki v državah, vključenih v "16+1 iniciativo"
Urška Tabaj, 2017

Abstract: "Iniciativa 16+1" vključuje šestnajst držav osrednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko, kot državo "+1". V tem dokumentu je obravnavanih vseh šestnajst držav, z izjemo Kitajske. Skozi celotno nalogo lahko bralec, na podlagi opisanih značilnosti, postopkov ustanovitve ter registracije pravnih oseb, opazi, da države poznajo več vrst gospodarskih družb.Gospodarske družbe so si v nekaterih državah dokaj sorodne, v nekaterih pa so si različne. Nekatere oblike gospodarskih družb so zelo specifične za vsako državo, so prikaz političnih smernic in družbenega razvoja, pa tudi geopolitičnih ter makroekonomskih interesov. V tej raziskavi so opisane vse temeljne oblike gospodarskih družb, podrobneje opredeljene pa so tiste, ki so zanimivejše za tuje investitorje. Primerjave davkov v različnih državah dajejo bralcu celovit vpogled v vrste davkov, njihovo višino oziroma odbitke.
Found in: osebi
Keywords: Iniciativa 16+1, pravne osebe, gospodarske družbe, tuje investicije, davki, obdavčitev
Published: 13.07.2018; Views: 2361; Downloads: 163
.pdf Fulltext (2,15 MB)

35.
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Martin Lauko, 2016

Abstract: Arbitraža je način zunajsodnega reševanja sporov in je poleg mediacije in konciliacije eden od alternativnih načinov reševanja sporov. Arbitraža se od mediacije in konciliacije razlikuje v tem, da je njena končna odločitev za stranke obvezujoča. Prednost arbitraže je v možnosti vpliva na postopek in predmet odločanja. Stranke sklenejo arbitražni sporazum, v katerem določijo pristojnost in sedež arbitraže, izbor arbitrov, potek postopka in merodajno pravo. Druge prednosti arbitraže so še večja hitrost, nejavnost in učinkovitost postopka in strokovnost izbranih arbitrov. Ker gre pri arbitraži za vrsto zasebnega sodišča, se pojavi vprašanje o pravni naravi arbitražnih odločb. Za te velja, da so zavezujoče, izvršljive pa postanejo, ko jih kot take v postopku eksekvature potrdi pristojno sodišče. Diplomska naloga obravnava priznanje in izvršitev arbitražnih odločb. Predvsem se osredotoča na priznavanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb, za priznanje katerih Zakon o arbitraži neposredno napotuje na pravila Newyorške konvencije. Ta v svojih določbah podpisnice obvezuje, da tuje arbitražne odločbe priznajo in pri tem ne postavljajo strožjih pogojev, kot veljajo za priznanja domačih. Konvencija pa pod določenimi pogoji tudi dopušča, da se priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe lahko zavrne.
Found in: osebi
Keywords: mednarodna arbitraža, arbitražni postopki, arbitražne odločbe, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 13.07.2018; Views: 2744; Downloads: 298
.pdf Fulltext (631,41 KB)

36.
Problematika ponarejanja blagovne znamke
Aida Imamović, 2016

Abstract: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Found in: osebi
Keywords: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 13.07.2018; Views: 2907; Downloads: 205
.pdf Fulltext (1,06 MB)

37.
Pravne posledice postopka insolventnosti na različno zavarovane terjatve dobavitelja
Urša Pezdevšek, 2018

Abstract: Tema magistrskega dela je predstavitev različnih instrumentov zavarovanja terjatev in pravne posledice v primeru uvedbe postopka insolvenčnosti oz. kakšni so v primeru insolvenčnosti dolžnika, učinki instrumentov zavarovanja, za katere se v okviru poslovanja odločamo. Odgovornost vsakega podjetja je, da se pred sklenitvijo posla pozanima o sopogodbenikih, izdela poslovni načrt poslovanja, poseže po bonitetnih ocenah, ki jih lahko pridobi, izdela finančni načrt in si priskrbi ustrezen instrument zavarovanja terjatev. Spremljanje likvidnosti kupcev in upravljanje s terjatvami je bistveno za uspešno poslovanje. Z razvojem prava so se razvili tudi različni stvarnopravni ali osebni instrumenti zavarovanja terjatev in v drugem poglavju magistrskega dela sem podrobno predstavila hipoteko, zastavno pravico, izvršnico, menico, pridržek lastninske pravice, bančno garancijo, poroštvo, zavarovalno pogodbo, cesijo, faktoring, forfaiting, asignacijo in patronatsko izjavo. Razjasnila sem posamezne pojme instrumentov zavarovanj terjatev, poudarila njihove prednosti in slabosti ter njihovo pravno podlago. V naslednjem, tretjem poglavju, so na kratko predstavljeni postopki insolvenčnosti, ki so bistveni za razumevanje in ukrepanje v položajih,ko je instrumente zavarovanja potrebno predati v plačilo oz. unovčenje, hkrati pa sem v četrtem poglavju pojasnila, kako pripraviti učinkovit načrt poslovanja in posledično pravilno izbrati instrument za zavarovanje terjatve, preden sklenemo posel.Vse instrumente zavarovanja sem povezala s posledicami, s katerimi se upnik na podlagi izbranih instrumentov sooča, v primerih, ko dolžnik postane plačilno nesposoben in se posledično znajde v insolvenčnem postopku - prisilni poravnavi ali stečaju. Med izdelavo magistrskega dela sem potrdila hipotezo, da posledice finančnega zavarovanja terjatve pridobijo pomembno vlogo že pred uvedbo insolvenčnega postopka, prav tako sem potrdila drugo hipotezo, da neustrezna izbira instrumenta zavarovanja terjatve vpliva na dobaviteljevo nadaljnje poslovanje. Potrjena pa je tudi zadnja, tretja hipoteza,in sicer, da ima izbira ustreznega zavarovanja pozitiven vpliv na poplačilo dolžnikove oz. kupčeve obveznosti.
Found in: osebi
Keywords: hipoteka, zastavna pravica, izvršnica, menica, pridržek lastninske pravice, bančna garancija, poroštvo, patronatske izjave, insolvenčni postopki
Published: 13.07.2018; Views: 3755; Downloads: 96

38.
Med poslanstvom in trženjem zasebnih neprofitnih kulturnih organizacij
Branka Škerl, 2016

Abstract: Razlog za začetek delovanja zasebne neprofitne organizacije je običajno poslanstvo. Posamezniki se odločajo za registracijo zasebne neprofitne organizacije pogosto zaradi boljšega zadovoljevanja določenih potreb, podjetniških nagibov in davčnih olajšav, temeljni vzgibi zasebnih neprofitnih dejavnosti po ekonomski teoriji pa so povsem neekonomske narave.Ker je v 21. stoletju prišlo do situacije, ko kapital ne igra več glavne vloge v družbeno-političnih odnosih ljudi, je to lahko tudi čas, daje kulturi prednost pred drugimi področji. Kultura ima možnost krepitve in širitve, kajti razvijanje idejne parole "vrednote in poslanstvo pred kapitalom" ponuja možnost rušenja paradoksa,da je kultura nekoristen "zajedalec davkoplačevalskih sredstev". Da se lahko kulturna dobrina, ki je bolj ali manj tudi javnega značaja,razvije v umetniško platformo, je potrebno, da gre tako posameznik kot organizacija skozi proces ustvarjalnosti. Zasebna neprofitna kulturna organizacija zmore ta proces uspešno izpeljati le, če skrbno prouči poslanstvo in trženje že ob ustanovitvi, paziti pa mora, da tržni vidik ne prevlada nad izpolnjevanjem poslanstva. Zasebne neprofitne kulturne organizacije se s svojim poslanstvom vključujejo na kvazi javni kulturni trg, ki ima zaradi specifičnih lastnosti kulturnih dobrin tudi pomanjkljivosti. Ustanovitev zasebnega zavoda s področja kulture je ustvarjalna odgovornost za kulturo posameznika in s tem tudi naroda.
Found in: osebi
Keywords: zasebne neprofitne organizacije, kultura, trženje
Published: 24.07.2018; Views: 2182; Downloads: 181
.pdf Fulltext (1,59 MB)

39.
Primerjalno pravni vidiki vpliva zakonodaje na evropsko integracijo z vidika položaja gospodarstva in finančnega sektorja v EMU
Milena Cesar, 2016

Abstract: Prve ideje o združeni Evropi so se pojavile že pred začetkom druge svetovne vojne. Te ideje so postale realnost po letu 1945, ko se je Evropa znašla v hudi gospodarski in politični krizi. Tako je bila leta 1952 v Parizu podpisana Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. K podpisu pogodbe je pristopilo šest držav, ki so se zavzemale za skupni premogovniški in jeklarski trg. Želje po še večjem gospodarskem sodelovanju so v letu 1957 privedle do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti, ki temelji na Rimski pogodbi. Na podlagi te pogodbe so bile ustanovljene tudi prve institucije z namenom uresničevanja skupnih interesov držav članic. Integracija Evrope pa ni potekala le na ekonomskem, temveč tudi na političnem, denarnem in socialnem področju, kar je privedlo do nastanka Evropske unije, kakršno poznamo danes. Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu leta 1992 in predstavlja pomemben mejnik pri povezovanju evropskih držav. Temelj evropske integracije so pogodbe, ki so se spreminjale hkrati s širitvami. Evropska unija trenutno šteje 28 držav članic. Za članstvo v Evropski uniji lahko zaprosi vsaka evropska država, ki deluje po pravilih tržnega gospodarstva in izpolnjuje pogoje glede spoštovanja človekovih pravic. Z vstopom v Evropsko unijo pa se države zavežejo uskladiti svoj pravni red z evropskim pravnim redom in tako priznati nadvlado prava Evropske unije. Nadgradnjo Evropske unije predstavlja Evropska monetarna unija, ki združuje države s skupno valuto - evrom. Za vstop v Evropsko monetarno unijo morajo države članice izpolnjevati konvergenčne kriterije, začrtane v Maastrichtski pogodbi.Po izbruhu gospodarske in finančne krize v letu 2008 se je Evropa znašla v težkem položaju. Nekatere države članice se soočajo z velikimi težavami na področju gospodarstva, javnih financ in finančnega sektorja. Zaradi obvladovanja nastalega položaja in zaščite evra bo v prihodnje prav gotovo prišlo do sprememb pravnega reda Evropske unije in s tem pogodb, na katerih temelji evropska integracija. V magistrskem delu je prikazan pomen evropskega pravnega reda za integracijo držav članic v prihodnosti in blažitev ter postopno reševanje problemov, s katerimi se le-te soočajo.
Found in: osebi
Published: 16.08.2018; Views: 2197; Downloads: 146
.pdf Fulltext (1,84 MB)

40.
Search done in 0 sec.
Back to top