1. Pravica do zdravstvenega varstva v času covida-19 v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSonja Japelj, 2024, master's thesis Abstract: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Keywords: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 251; Downloads: 9
 Full text (1,38 MB) |
2. Problematika izbire osebnega zdravnika v času kadrovskega primanjkljaja zdravnikov družinske medicine in predlogi rešitev : diplomsko deloAndreja Mlakar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Družinska medicina je področje medicine, ki je v Sloveniji zelo kritično. Že pred pandemijo COVID-19 je bilo veliko pomanjkanje zdravnikov družinske medicine, sama pandemija pa je stanje še poslabšala. Vedno več težav nastaja pri dostopnosti pacientov do zdravnika družinske medicine. Število družinskih zdravnikov je v pomanjkanju glede na število zavarovanih oseb oziroma je glede na razpoložljivost števila družinskih zdravnikov večje število pacientov na posameznega zdravnika. Slovenija je po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev pod evropskim povprečjem. Razlogi, zakaj se študentje medicine ne odločajo za specializacijo družinske medicine, se skrivajo v delovnih pogojih, prenizkem plačilu in preobremenjenosti. Izbira specializacije družinske medicine zadnja leta močno upada oziroma ne raste skladno s potrebami po njih. O težavah kadra zdravnikov na primarni ravni opozarja tudi FIDES (Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije). O težavah kapacitet kadra s področja družinske medicine zdravniki opozarjajo že vrsto let, vendar do večjih premikov v smeri izboljšanja ni prišlo. Bili so posamezni poskusi spodbujanja študentov za odločanje za ta poklic, vendar je kljub temu vpis na specializacijo družinske medicine manjši od ponujenih vpisnih mest. V diplomskem delu bo predstavljena področna zakonodaja, ki opredeljuje izbiro osebnega zdravnika in njegovo delo: Ustava RS, Zakon o delovnih razmerjih, Program za delo koalicije 2022–2026, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravniški službi, Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v RS, Zakon o pacientovih pravicah in del Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V intervjujih s specializantko družinske medicine, medicinsko sestro in neopredeljeno pacientko pridemo do predstavitve dejanskega stanja in rešitev.
Keywords: osebni zdravnik/zdravnik družinske medicine, pacientove pravice, ambulante za neopredeljene, primarna raven zdravstva, pomanjkanje zdravnikov
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 247; Downloads: 5
Full text (2,13 MB) |
3. Modifikacija analize tveganja v povezavi s pravico potrošnika do varne hrane v gostinskih obratih : doktorska disertacijaMateja Čebular, 2024, doctoral dissertation Abstract: Modifikacija analize tveganja v gostinskih obratih se navezuje na potrebo po spremembah zakonskih predpisov, ki bi odpravila nejasnosti in poenotila razumevanje predpisov na področju varnosti živil v gostinstvu. Področje vzorčenja živil, ki ga ureja Uredba Komisije (ES) št. 1441/2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, namreč ne vključuje mikrobioloških kriterijev za večino gotovih jedi. Povod raziskave je pravica potrošnika do varne hrane. Glavni cilj je predstaviti analizo mikrobioloških dejavnikov tveganja in pomembnost izdelave ocene tveganja v gostinskih obratih. Letna spremljanja alimentarnih obolenj v EU nakazujejo pomembnost posodobitve predpisov na področju vzorčenja živil v gostinskih obratih. Opravili smo pregled literature, zakonskih predpisov in predhodnih raziskav na področju vzorčenja živil v gostinstvu. Analizirali smo podatke o številu vzorčenj gotovih jedi v posameznih evropskih državah ter incidenco nalezljivih bolezni, povezanih s hrano. Kampilobakterioza ostaja v EU že od leta 2005 najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano. Z laboratorijsko preiskavo vzorčenja živil in površin v 30 gostinskih obratih v Sloveniji smo ugotovili, da mikrobiološka varnost živil v gostinstvu ni zagotovljena in preverjena z laboratorijsko diagnostiko. Ugotavljamo, da je uradni monitoring spremljanja povzročiteljev zoonoz usmerjen predvsem na vzorčenje v proizvodnji in maloprodaji, ne pa v gostinstvu. Vsebina predpisov glede vzorčenja živil in površin ter usposabljanja zaposlenih v gostinstvu kaže na nejasnost in nedoslednost izvajanja slednjih v praksi.
Keywords: analiza tveganja, varna hrana, vzorčenje živil, gostinski obrati, zakonodaja, zoonoze
Published in ReVIS: 16.04.2024; Views: 527; Downloads: 31
Full text (7,03 MB) |
4. Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike : magistrsko deloKlara Krnc Ambrožič, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike smo obravnavali sistem dohodnine in sistema družinskih ter socialnih transferjev v Republiki Sloveniji. Namen dela je ugotoviti vpliv posrednih in neposrednih transferjev na razpoložljivi dohodek družine. Raziskovalno delo smo razdelili na teoretični in analitični del, pri čemer smo v teoretičnem delu podali glavne značilnosti obravnavanih sistemov. V analitičnem delu smo analizirali vpliv tako posrednih kot tudi neposrednih transferjev na družinski proračun, za kar smo uporabili matematično metodo. Pri pisanju dela smo nadalje uporabili opisno, normativno in razlagalno metodo. Uporabljene so bile tudi metoda komplikacije, analize in sinteze. Raziskali smo, kakšne pravice iz naslova tako neposrednih kot tudi posrednih transferjev lahko uveljavljajo družine v Republiki Sloveniji, kakšni so pogoji do upravičenosti le-teh, ter kaj upravičenec prejme s posamezno pravico. Odgovorili smo na zastavljeni raziskovalni vprašanji in izračunali višino vseh transferjev, ki jih prejme posamezna družina. Ugotovili smo, da transferji tako posredni kot tudi neposredni vplivajo na dvig razpoložljivih dohodkov v družinah. Nadalje smo ugotovili, da je v RS dobro poskrbljeno za socialno ogrožene družine. Ugotovili smo, da bo dvig splošne davčne olajšave vplival na višino družinskega proračuna v družinah, kjer razpolagajo z lastnimi dohodki, vendar neenakomerno glede na višino dohodkov in bo v nekaterih družinah pomenil celo znižanje njihovega družinskega proračuna. Magistrsko delo ponuja odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo družine ob uveljavljanju pravic do transferjev iz javnih sredstev. Rezultate raziskovanja bi lahko uporabili tudi za dodatno ozaveščanje družbe, saj mnogo upravičencev ne pozna vseh pravic, ki jim jih sistem transferjev omogoča. Rezultati raziskovanja bodo v pomoč pri razjasniti morebitnih pomislekov in dilem grede ustreznosti posrednih in neposrednih transferjev, ki jih država nameni družinam. Nadalje bi bila raziskava lahko v pomoč tudi pri razmisleku o konceptu socialne države.
Keywords: družinski proračun, posredni transferji, neposredni transferji, davčna politika, družinska politika, socialna politika
Published in ReVIS: 20.04.2023; Views: 788; Downloads: 61
Full text (2,07 MB) |
5. Kazalniki kakovosti v zdravstvu v povezavi s Sklepom o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev : študija primeraAndreja Perko, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Keywords: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Published in ReVIS: 27.01.2023; Views: 1172; Downloads: 99
Full text (750,59 KB) |
6. Vpliv letne ocene na motiviranost pri delu pravosodnega policista : magistrsko deloMiro Rožman, 2022, master's thesis Abstract: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Keywords: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Published in ReVIS: 15.12.2022; Views: 997; Downloads: 68
Full text (1,62 MB) |
7. Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo in izplačilo nadomestil : magistrsko deloAgata Maselj, 2022, master's thesis Abstract: Elektronsko vlaganje zahtevkov za refundacijo nadomestil je delodajalcem omogočeno preko državnega informacijskega sistema SPOT. Refundacijski zahtevki se lahko vložijo preko sistema SPOT z neposrednim vnosom podatkov v elektronski obrazec na spletnem portalu SPOT, ali preko spletnega vmesnika, ki omogoča prenos podatkov iz uporabnikovega sistema za obračun plač na zahtevek za refundacijo in njegovo pošiljanje preko sistema SPOT na ZZZS. Za samostojne zavezance in fizične osebe pa elektronsko vlaganje vlog za direktno izplačilo nadomestil ni omogočeno, zato bo potrebna nadgradnja sistema, ki bo prispevala k še večji uporabi elektronskega načina vlaganja in odpravi administrativnih ovir. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in opisali postopke za uveljavljanje pravice do nadomestil plače med začasno zadržanostjo od dela. Podrobneje je predstavljeno ročno in elektronsko vlaganje refundacijskih zahtevkov za nadomestila plač preko portala SPOT in vlaganje individualnih zahtevkov. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih zahtevkov za refundacije in identificirane prednosti oziroma pomanjkljivosti elektronskih zahtevkov v primerjavi z navadnimi zahtevki. Prav tako smo na podlagi analiz prikazali dopolnitve oziroma nadgradnje sistemov. Izvedena analiza postopkov vlaganja zahtevkov in praktične izkušnje uporabnikov so nas pripeljali do ugotovitve, da bo nadgradnja sistema prispevala k odpravi administrativnih ovir za vlagatelje in prinesla prednosti vsem udeležencem v procesu.
Keywords: elektronsko vlaganje, zahtevki za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, nadgradnja sistemov, administrativne ovire, državni informacijski sistem SPOT
Published in ReVIS: 23.11.2022; Views: 982; Downloads: 32
Full text (2,09 MB) |
8. Najpogostejše kršitve pacientovih pravic in pravno varstvo : magistrsko deloMelita Šušmelj, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pacientove pravice in pravno varstvo, ki ima podlago v Zakonu o pacientovih pravicah ter tudi v Ustavi RS. V prvem delu magistrskega dela smo predstavili razvoj normativne ureditve pacientovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobno smo predstavili 15 pacientovih pravic po ZPacP. V drugem delu magistrskega dela smo izvedli analizo kršitev pacientovih pravic v letih 2019 in 2020 na KOGE in opisali postopek zahteve za prvo obravnavo pacientovih pravic. Izpostavili smo problem zasilnih bolniških postelj v povezavi s pacientovimi pravicami ter problem selitve ambulantne dejavnosti v povezavi z ukrepi zaradi epidemije. Iz Poročila o stanju pacientovih pravic za leto 2019 smo povzeli najpogostejše kršitve na nacionalni ravni. Pregledali smo sodno prakso in stališča slovenskih sodišč. S komparativno metodo smo prikazali normativne ureditve pacientovih pravic v DČ EU (Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovenija). Ob razglašeni epidemiji COVID-19 smo ugotavljali, ali ukrepi za zajezitev okužbe s SARS Cov2 vplivajo na omejevanje pacientovih pravic in predvsem na katere. V zadnjem delu magistrskega dela smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je na KOGE najpogosteje uveljavljana pacientova pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in kršitev pravice do obveščenosti in sodelovanja, na nacionalni ravni pa kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravica do spoštovanja pacientovega časa. Pri praktičnem primeru smo zaključili, da zasilne postelje pomenijo pravico pacienta do zdravstvene obravnave, je pa vprašljiva primerna, varna in dostojna obravnava. Podobno kot v literaturi smo mnenja, da je v času epidemije lahko več kršitev zaradi omejevanja pravic, še posebej ranljivim skupinam, kar smo potrdili tudi s primerom selitve ambulantne dejavnosti. Ugotovili smo, da je bilo v prvem valu epidemije 2020 povprečno 30 odstotkov manj elektivnih obravnav v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Dejanske posledice neizvedenih obravnav bo pokazal čas. Slovenska sodišča so v zvezi s sodnim varstvom pacientovih pravic izoblikovala določena stališča, pomembna za obravnave na specializiranih in rednih sodiščih. V primerih reševanja kršitev pacientovih pravic je ključen ustrezen pristop, še posebej pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ob obravnavi prvih zahtev, ki lahko bistveno zmanjšajo postopke na drugi stopnji ali v primerih materialno pravnih presoj.
Keywords: pacientove pravice, normativna ureditev, kršitev, pravno varstvo, sodna praksa, pojasnilna dolžnost, napaka, zaplet, pristop
Published in ReVIS: 30.08.2022; Views: 1172; Downloads: 78
Full text (1,85 MB) |
9. Vpliv promocije zdravja na absentizem v javnem sektorju : magistrsko deloStaša Krajnc, 2021, master's thesis Abstract: Težave z naraščanjem oziroma neuspešnim obvladovanjem zdravstvenega absentizma ima tudi Republika Slovenija in to že veliko let. Eden od načinov, kako se tako država kot posamezni delodajalci s tem spopadajo, je tudi izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, saj zaposleni tam preživijo več kot polovico svojega življenja in ni nepomembno, kako se v delovnem okolju počutijo. Projekt promocije zdravja na delovnem mestu je v svoji osnovi večstranski, saj naj ne bi vplival na zdravje in zadovoljstvo zaposlenega le v času opravljanja dela na delovnem mestu, temveč tudi v njegovem zasebnem življenju, ne glede na to, da se promocija zdravja izvaja s strani delodajalcev in za potrebe zaposlenih pri opravljanju njihovega dela. Magistrska naloga predstavlja celoten projekt promocije zdravja na delovnem mestu ter raziskuje načine, na katerega se predvsem v javnem sektorju promocija zdravja izvaja. Prav tako se ugotavlja ali le-ta vidneje vpliva na obvladovanje zdravstvenega absentizma ali morda na njene rezultate premočno vplivajo drugi dejavniki, katerih še tako skrbno načrtovana in izvajana promocija zdravja ne more preseči. Ti dejavniki imajo svoje korenine tako v zakonodaji, kot financah in nenazadnje v samem zdravstvenem sistemu naše države
Keywords: absentizem, promocija zdravja na delovnem mestu, strategija, čakalne dobe, javni sektor
Published in ReVIS: 25.08.2022; Views: 1224; Downloads: 95
Full text (944,08 KB) |
10. Plača javnega uslužbenca s poudarkom na redni delovni uspešnosti : diplomsko deloErika Marot, 2021, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji imamo za celotni javni sektor enotni plačni sistem. Sistem plač javnega sektorja je podprt z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zakon zasleduje tri temeljna načela, eno od teh je stimulativnost plač. Spremenljivi del plače lahko pomembno vpliva na višino izplačane plače, kar pa bi lahko povezali z dobrimi rezultati in uspešnostjo pri delu. Poudarek moje diplomske naloge je na redni delovni uspešnosti. Predvidevam, da stimulativnost plač, kamor spada redna delovna uspešnost, motivira javne uslužbence k boljši učinkovitosti in boljšim delovnim rezultatom. Vsi državljani smo uporabniki storitev javnega sektorja in želimo dobre storitve, ki nam jih zagotavljajo javni uslužbenci. Ker so zadovoljni delavci dobri delavci, je pomembno, da je plačni sistem urejen kakovostno, uspešno in pravično. Če je sistem plač in nagrajevanja dober in pravičen, so posledično zadovoljni in motivirani tudi javni uslužbenci. Nagrajevanje javnih uslužbencev z redno delovno uspešnostjo za doseganje nadpovprečnih rezultatov pri delu je tesno povezano z avtonomijo in svobodo nadrejenih oziroma ocenjevalcev. V diplomski nalogi analiziram in primerjam kako so bili ocenjeni javnih uslužbencev v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor, v dveh zaporednih ocenjevalnih obdobjih in skušam ugotoviti, ali je izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost dodatna motivacija za javne uslužbence. Ugotovila sem, da nagrada za redno delovno uspešnost v Javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor ni pomembno motivirala delavcev, večji vpliv je zaznati v plačni skupini J. Ta napredek v drugem ocenjevalnem obdobju bi pripisala dejanskemu povečanju obsega dela, predvsem zaposlenih v plačni skupini J (kuharji in čistilke), saj so bile šole večji del prvega ocenjevalnega obdobja zaprte. Predvidevam, da se v obravnavanem javnem zavodu OŠ Toneta Čufarja Maribor dogaja ravno to, na kar so opozorili na ministrstvu, da se z delom plače za redno delovno uspešnost poskuša vsaj malo izboljšati plače najslabše plačanim javnim uslužbencem
Keywords: javni uslužbenec, plača, redna delovna uspešnost, stimulativnost, motivacija
Published in ReVIS: 25.08.2022; Views: 1637; Downloads: 74
Full text (592,85 KB) |
