Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
ANALIZA GLOBALIZACIJSKIH IN DEGLOBALIZACIJSKIH PROCESOV NA PRIMERU RUSKE FEDERACIJE IN ISLAMSKE REPUBLIKE IRAN
Gordana Marković, 2023, not set

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s procesi globalizacije in deglobalizacije na primeru Ruske federacije in Islamske republike Iran. Tekom raziskave ugotavljamo, kako globalni procesi, tokovi in strukture vplivajo na obe državi in njuno suverenost. S podrobnejšim prikazom novejše politične zgodovine obeh držav in njunih režimov skozi določeno obdobje, analiziramo proces avtokratizacije Rusije in Irana, kateremu smo predvsem priča v zadnjem desetletju. Prav tako analiziramo in primerjamo politične, gospodarske in druge bilateralne odnose Rusije in Irana; kje so njune skupne točke in pri katerih stališčih se razlikujeta. To se nam zdi pomembno v času, ko se obe državi soočata z mednarodnimi sankcijami in zmanjšano zunanjo trgovino. Obe državi sta tako na nek način primorani iskati nove zaveznike ter nove izvozne trge in tržne strategije. Ravno zaradi tega se obe državi zapirata za Zahod in odpirata k novim azijskim, afriškim in latinskoameriškim trgom in tam iščeta svoje strateške partnerje. Odnosi Rusije in Irana do globalnih in regionalnih struktur so se v zadnjem obdobju poslabšali, zato se obe državi vključujeta v druge pomembne regionalne strukture, ki niso obsodile ruske invazije na Ukrajino in Rusiji niso uvedle sankcij. V teh strukturah Rusija še vedno velja za pomembnega globalnega akterja, Iran pa, kot država opazovalka, po večletni izolaciji marsikje dobiva priložnost vključitve v mednarodno okolje.
Keywords: globalizacija, deglobalizacija, politični vidik, nacionalna država, avtokratizacija, globalne in regionalne strukture, zunanja politika, Ruska federacija, Islamska republika Iran
Published in ReVIS: 09.12.2023; Views: 357; Downloads: 12
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
3.
Gentrifikacija središča Ljubljane : magistrsko delo
Ana Hekič, 2023, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrskega dela je gentrifikacija, aktualen urbani proces, ki se odvija v številnih mestih širom sveta. V delu predstavimo definicije gentrifikacije različnih avtorjev in jih podkrepimo z opisom družbenih in fizičnih sprememb, ki jih gentrifikacija prinaša. Gentrifikacijo najprej podrobneje predstavimo na primerih treh tujih mest: New York, London in Berlin, kasneje pa tudi na primeru dveh območij v Ljubljani: Tabor in Tobačna. Na kratko povzamemo zgodovino urbanističnega razvoja Ljubljane ter poleg vključimo še tri procese, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovali središče Ljubljane: globalizacija, turistifikacija in airbnbizacija. Z anketiranjem lokalnih prebivalcev središča Ljubljane in izvedbo poglobljenih intervjujev s posamezniki predstavimo vpliv gentrifikacije na kvaliteto življenja v središču ter njene posledice. Kot najbolj očitne posledice gentrifikacije, s katerimi se sooča središče Ljubljane in njeni prebivalci, izpostavimo stanovanjsko problematiko, težave z dostopnostjo osnovnih storitev, odseljevanje lokalnih prebivalcev in izginjanje lokalne identitete središča Ljubljane. Poleg omenjenih negativnih posledic smo poskušali prikazati tudi morebitne pozitivne vplive gentrifikacije na območje, kot je na primer revitalizacija degradiranih območij ter obnova starih in zapuščenih stavb. Kot ugotovimo, je gentrifikacija proces, kateremu se sodobna mesta težko popolnoma izognejo, je pa za ohranjanja lokalne identitete mesta pomembno, da se negativne posledice poskuša pravočasno omejiti. Ključno rešitev za to vidimo v načinu sprejetja strožjih regulativ na nivoju države in Evropske unije.
Keywords: gentrifikacija, središče Ljubljane, turistifikacija, airbnbizacija, globalizacija, turistična gentrifikacija, stanovanjska problematika, lokalna identiteta mesta
Published in ReVIS: 20.04.2023; Views: 705; Downloads: 92
.pdf Full text (1,90 MB)

4.
Zaposlenost in podzaposlenost diplomantov – študija primera : zaključno delo
Karmen Pečolar, 2022, undergraduate thesis

Keywords: diplomanti, globalizacija, prekarnost, podzaposlenost, zaposlenost, zaposlovanje
Published in ReVIS: 24.03.2023; Views: 577; Downloads: 41
.pdf Full text (1,31 MB)

5.
Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije : magistrska naloga
Marko Velikanje, 2022, master's thesis

Abstract: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike, te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje, Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Keywords: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 594; Downloads: 70
.pdf Full text (797,24 KB)

6.
7.
Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljev : doktorska disertacija
Ana Hafner, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah držav. Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo; vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med izumitelji povečuje. Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi. Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti, pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov manj radikalni in prebojni od patentov družb. Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo. V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot duhovni svet.
Keywords: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1015; Downloads: 72
.pdf Full text (3,57 MB)

8.
MEPI : aktivno preživljanje prostega časa za mlade
Klavdija Nahtigal, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog, ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju, gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni, skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve. Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju. Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo.
Keywords: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 957; Downloads: 62
.pdf Full text (1,60 MB)

9.
Globalizacija in Evropska unija : magistrsko delo
Primož Koražija, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Keywords: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1137; Downloads: 150
.pdf Full text (1,53 MB)

10.
Search done in 5 sec.
Back to top