Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Raziskovanje odporov pri kognitivno vedenjski terapiji anksioznosti
Daria Vujinovic, 2024, not set

Abstract: Odpor v svetovanju je kompleksen pojav, ki se kaže na različne načine in vpliva na učinkovitost procesa. Svetovalci se pogosto srečujejo s svetovanci, ki se negativno odzivajo na intervencije in ne delujejo v svojem najboljšem interesu. Medtem ko je bil odpor tradicionalno razumljen kot nepripravljenost svetovanca na spremembe, sodobni pristopi poudarjajo, da je to rezultat interakcij v svetovalnem odnosu. Raziskave kažejo, da odpor ni redek, vendar svetovalci pogosto spregledajo njegove znake, kar vodi v neuspešno svetovanje. Odpor izhaja iz psihoanalitične teorije, vendar se je razširil na več teoretičnih smeri, ki ponujajo različne definicije in pristope k premagovanju odpora. Večina modelov priznava, da je odpor oblika samoohranitve, ki pomaga svetovancem pri soočanju z negotovostjo med terapijo. Ta naloga raziskuje odpor v svetovanju, s poudarkom na kognitivno-vedenjskem pristopu 3. vala pri zdravljenju anksioznosti. Metodologija je vključevala kvalitativno analizo podatkov, zbranih med srečanji s petimi svetovankami, ki so bile deležne kognitivno-vedenjske terapije 3. vala za anksioznost. Podatki so bili zbrani z opazovanjem, intervjuji in vprašalniki. Analiza je vključevala prepoznavanje in razvrščanje različnih vrst odpora ter zbiranje podatkov o učinkovitosti različnih pristopov pri premagovanju odpora. Preučili smo poročila svetovank in sestavili listo priporočil, kako lahko svetovalec pomaga svetovancu pri premagovanju odpora. Ključne ugotovitve kažejo, da se je odpor med svetovankami manifestiral v različnih oblikah. Pomembna ugotovitev je, da vse svetovanke niso kazale enake stopnje, oblike in vzorce odpora. Raziskava je pokazala, da je za uspešno premagovanje odpora ključno, da svetovalci prepoznajo in razumejo različne oblike odpora, prilagodijo svoje strategije glede na specifične potrebe svetovanca ter izobražujejo svetovance o pojavu odpora. Učinkovite strategije vključujejo vzpostavitev varnega in zaupljivega odnosa ter uporabo metod motivacijskega intervjuja. Naše delo prispeva k boljšemu razumevanju odpora in lahko pomaga pri izboljševanju svetovalne prakse, kar omogoča doseganje boljših rezultatov.
Keywords: odpor v svetovanju, kognitivno-vedenjska terapija, zdravljenje anksioznosti, učinkovitost svetovanja, svetovalni odnos
Published in ReVIS: 28.11.2024; Views: 266; Downloads: 10
.pdf Full text (2,17 MB)

2.
TERAPEVTSKI PRISTOPI ZA OBVLADOVANJE POSLEDIC SPOLNE ZLORABE OTROK: PREGLED IN PRIMERJAVA TF-CBT IN GB-CBT
Iva Jurišaga, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Spolna zloraba otrok predstavlja perečo problematiko in kompleksno travmatsko izkušnjo, ki lahko povzroči različne dolgoročne duševne posledice v življenju žrtve. Nova spoznanja na duševnem področju in integracija psihoterapevtskih metod so doprinesla k razvoju različnih oblik kognitivno-vedenjske terapije, med katerimi so tudi pristopi, ki so se izkazali za uspešne pri obvladovanju različnih posledic spolne zlorabe. Namen je raziskati osnovne koncepte in teoretične okvire terapevtskih pristopov TF-CBT in GB-CBT ter njihovo učinkovitost pri obravnavi spolne zlorabe otrok. Metoda: Uporabili smo kritični pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct, Sage Journals ter PubMed. Vključitveni kriteriji so: besedilo vsebuje relevantne informacije o obravnavani temi; učinkovitost pristopov TF-CBT in GB-CBT pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok; primerjava pristopov TF-CBT in GB-CBT pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok; oblika obravnave kognitivno-vedenjskega pristopa je jasno opredeljena; polna dostopnost do besedila. V pregledu smo upoštevali PRISMA-standarde. Rezultati: Od začetnih 170.278 zadetkov smo v končno vsebinsko analizo po pregledu celotnega besedila (133) vključili 32 virov. Po hierarhiji dokazov smo imeli različne ravni kakovosti dokazov: sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij in metaanalize (1), posamezne randomizirane klinične študije (2), posamezne nerandomizirane klinične študije (8), posamezne korelacijske/opazovalne študije (2), sistematični pregled opisnih/kvalitativnih študij (4), posamične opisne/kvalitativne študije (2), mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (7). Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da sta tako TF-CBT kot GB-CBT učinkovita pri zmanjševanju simptomov posttravmatske stresne motnje (PTSM), depresije, anksioznosti in drugih psiholoških težav pri otrocih, ki so bili žrtve spolne zlorabe. Prilagajanje terapevtskega procesa razvojni stopnji otroka je ključnega pomena, še posebej pri predšolskih otrocih. V zaključku podamo tudi predloge za nadaljnje raziskave.
Keywords: spolna zloraba otrok, terapevtski pristopi, TF-CBT, GB-CBT, kognitivno-vedenjska terapija.
Published in ReVIS: 18.06.2024; Views: 649; Downloads: 16
.pdf Full text (812,61 KB)

3.
Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo
Silva Knez, 2023, not set

Abstract: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Keywords: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Published in ReVIS: 07.07.2023; Views: 1113; Downloads: 39
.pdf Full text (1,69 MB)

4.
Vpliv miselnih napak na vedenje : diplomska naloga
Darja Tahirović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja. V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo. V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Keywords: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 1249; Downloads: 87
.pdf Full text (751,12 KB)

5.
Povezovanje dveh pristopov : kognitivno-vedenjska umetnostna terapija
Eva Križaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 05.05.2022; Views: 1553; Downloads: 93
.pdf Full text (891,73 KB)

6.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije : magistrska naloga
Irena Stubelj, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1505; Downloads: 130
.pdf Full text (610,72 KB)

7.
Primerjava klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa in kognitivno-vedenjskega pristopa temelječega na čuječnosti za skupinsko obravnavo depresije : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
David Cej, 2020, master's thesis

Abstract: Depresija sodi med najpogostejšo duševno motnjo. V zadnjih letih število ljudi, ki se spopada z depresijo, močno narašča. Kognitivno-vedenjska terapija se je izkazala za zelo učinkovito terapijo pri obravnavi depresivne motnje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavila kognitivno-vedenjska terapija temelječa na čuječnosti, ki se je ravno tako izkazala za zelo učinkovito pri spopadanju z depresijo. V magistrski nalogi raziskujemo razlike med pristopoma in možnost dodajanja tehnik kognitivno-vedenjske terapije tehniki kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. V teoretičnem delu najprej s pomočjo literature opišemo depresivno motnjo, osnove kognitivno-vedenjskega pristopa in osnove skupinske terapije. S tem opisom dobimo podlago za nadaljevanje opisov skupinskih protokolov kognitivno-vedenjske terapije ter kognitivno-vedenjske terapije temelječe na čuječnosti. Za lažje razumevanje protokola kognitivno-vedenjske terapije temelječega na čuječnosti najprej predstavimo čuječnost, nato začnemo z opisom protokola in poglavje zaključimo s predstavitvijo reševanja »miselnih napak«. Nalogo nadaljujemo s detajlnejšo primerjavo obeh pristopov. Pri tem se dotaknemo filozofskega ozadja obeh pristopov, veščin terapevtov, strukture srečanj, razlike pri obravnavi miselnih napak, primerjave zadolžitev med srečanji ter primerjamo uspešnost obeh pristopov. Na koncu pregledamo možnost dodajanja tehnik klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa tehniki temelječi na čuječnosti. V tem delu odgovorimo na vprašanja in podvprašanja magistrske naloge. Ugotovili smo, da kognitivno-vedenjski pristop temelječ na čuječnosti upošteva vse osnove klasičnega kognitivno-vedenjskega pristopa, vendar gre v primeru čuječega pristopa za popolnoma novo tehniko spopadanja z depresivno motnjo. Dodatno smo ugotovili, da tehniki temelječi na čuječnosti ne moremo dodati nobenih novih elementov kognitivno-vedenjske terapije. V razpravi smo podali naše ugotovitve in predloge za nadaljnje delo.
Keywords: depresija, kognitivno-vedenjska terapija, struktura, skupinske terapije, protokol, čuječnost, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1941; Downloads: 142
.pdf Full text (758,11 KB)

8.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Primož Rakovec, 2015, master's thesis

Abstract: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1734; Downloads: 104
.pdf Full text (893,75 KB)

9.
Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnja : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Maja Volarič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Keywords: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 2365; Downloads: 241
.pdf Full text (1,17 MB)

10.
Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresa : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Jan Valenčič, 2017, master's thesis

Abstract: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije, kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja) posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in kaj pri tem doživljajo.
Keywords: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1428; Downloads: 96
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top