Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 71
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
41.
Pomen Huga Grotiusa in njegove ˝De Mare Liberum˝
Pola Mally

Found in: ključnih besedah
Keywords: Hugo Grotius, Mare Liberum, svobodno morje, mednarodno pravo, naravno pravo, UNCLOS, Jamajška konvencija
Published: 29.05.2019; Views: 1865; Downloads: 93
.pdf Fulltext (696,30 KB)

42.
43.
44.
45.
46.
47.
Častni konzuli v Republiki Sloveniji
Daša Gadnik, 2018

Abstract: Da lahko država odpre konzularno predstavništvo v drugi državi, mora najprej vzpostaviti konzularne odnose s to državo, zakar je potrebno medsebojno soglasje. Čeprav je institut častnega konzula precej star, je bil kodificiran šele z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz leta 1963, ki je tudi temeljni vir konzularnega prava. Le-ta loči dve vrsti konzularnih funkcionarjev: -poklicne in častne konzularne funkcionarje. Poklicni (karierni) konzularni funkcionarji so uslužbenci države pošiljateljice s polnim delovnim časom. Zanje je to poklicna dejavnost, za katero prejemajo plačo, pri tem pa ne smejo opravljati nobene druge pridobitne dejavnosti v državi sprejema. Častni (nekarierni, nepoklicni) konzularni funkcionarji pa so navadno državljani države sprejemnice, čeprav delujejo po navodilih države pošiljateljice; poleg svoje osnovne dejavnosti konzularno funkcijo opravljajo kot častno službo in zanjo ne prejemajo plače. Naloge poklicnih in častnih konzulov se v teoriji ne razlikujejo, kar pomeni, da častni konzuli lahko opravljajo vse konzularne naloge ali pa le del nalog. Običajno se ukvarjajo predvsem s promocijskimi dejavnostmi v korist države pošiljateljice, skrbijo za vzpostavitev in razvijanje trgovinskih, kulturnih in prijateljskih odnosov med državo pošiljateljico in državo sprejemnico ter zaščito interesov države pošiljateljice in njenih državljanov. Da lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo jim Dunajska konvencija o konzularnih odnosih zagotavlja določene olajšave, privilegije in imunitete. Institut častnih konzulov je fakultativne narave, tako da se vsaka država svobodno odloča o imenovanju in sprejemanju častnih konzulov. Slovenija je leta 1992 ratificirala nasledstvo Dunajske konvencije o konzularnih odnosih in še istega leta je bil imenovan prvi častni konzul v Republiki Sloveniji, v zadnjih letih pa število častnih konzulov pri nas hitro narašča. Ti so za matične države poceni rešitev, pri tem pa opravljajo kar večino nalog poklicnih konzulov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: konzularni odnosi, častni konzularni funkcionarji, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, častni konzuli, konzularno pravo, diplomatsko pravo
Published: 12.06.2019; Views: 3321; Downloads: 227
.pdf Fulltext (897,00 KB)

48.
49.
Stara in nova diplomacija
Tjaša Kerec, 2020

Abstract: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici, vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Odkriti zakaj, kdaj, predvsem pa kaj in kako se je spremenilo v diplomaciji ter posledično kakšne okoliščine se temu botrovale, so glavni cilji tega dela. Povečan vpliv javnosti v mednarodnih odnosih in pojav totalitarnih režimov sta pomembna vidika sprememb v diplomaciji medvojnega obdobja. Povojno, moderno dobo je zaznamovala bipolarna razdelitev sveta in hladna vojna, istočasno pa je tehnološki in družbeni razvoj človeštva spremenil svet, v katerem diplomacija deluje. Ugotavljamo predvsem, da spremembe v diplomaciji pogojuje razvoj dogodkov v mednarodnem okolju, struktura mednarodne skupnosti držav in ostalih mednarodnih dejavnikov ter, da so plod splošnega, tako tehničnega, kot tudi družbenega razvoja človeštva kot celote. Ti dejavniki najbolj prispevajo k spremembam diplomatskega sistema v dvajsetem stoletju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diplomacija, diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Published: 31.12.2020; Views: 1812; Downloads: 137
.pdf Fulltext (701,78 KB)

50.
Pravice otrok pri razvezi zakonske zveze
Nika Mori, 2020

Abstract: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Published: 11.01.2021; Views: 1872; Downloads: 145
.pdf Fulltext (944,02 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top