1. ASERVATIVNOST KOT POMOČ PRI ZMANJŠEVANJU IZGORELOSTI MED ZAPOSLENIMI V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGašper Pečarič, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča:
Asertivnost je komunikacijska veščina, ki posameznikom omogoča, da samozavestno, a spoštljivo izražajo svoja stališča, čustva in potrebe. V kontekstu zdravstvene nege, zlasti v psihiatričnem okolju, ima asertivnost ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti, vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov ter spodbujanju učinkovitega timskega dela. Zdravstveni delavci, ki obvladajo asertivne veščine, lažje postavljajo meje ter tudi preprečujejo konfliktne situacije in učinkoviteje obvladujejo čustvene obremenitve. To pa pomembno vpliva na njihovo profesionalno delovanje in blaginjo v delovnem okolju in na osebni ravni. Cilj raziskave je bil raziskati, kako uporaba asertivne komunikacije prispeva k zmanjšanju izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi ter katere strategije lahko pripomorejo k izboljšanju asertivnih veščin v praksi.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih z zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest udeleženk z različnim številom let delovnih izkušenj. Intervjuji so bili zapisani in analizirani s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. V raziskovalnem delu so bila upoštevana vsa etična načela raziskovanja, vključno s prostovoljnim sodelovanjem, anonimnostjo in varovanjem osebnih podatkov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre prepoznavajo asertivno komunikacijo kot ključno za učinkovito delo v psihiatrični zdravstveni negi. Večina intervjuvank je poudarila, da redno uporabljajo asertivne veščine, kot so postavljanje meja, jasno izražanje mnenj ter spoštljivo sodelovanje s pacienti in sodelavci. Opažene so bile razlike v stopnji asertivnosti, ki so pogosto povezane z delovno dobo, delovnim okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da pomanjkanje asertivnosti lahko vodi v povečano delovno obremenitev, medosebne konflikte in večje tveganje za izgorelost. Intervjuvanke so kot koristne prepoznale delavnice in izobraževanja, ki spodbujajo razvoj asertivnih komunikacijskih veščin kot obliko preventive pred izgorelostjo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da asertivnost pomembno prispeva k psihološki stabilnosti in delovni učinkovitosti medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi. Intervjuvanke so poudarile, da so asertivne veščine ključne pri preprečevanju izgorelosti, saj omogočajo jasnejše postavljanje meja, boljšo regulacijo čustev ter večje zadovoljstvo pri delu. Hkrati pa so navedle, da je za krepitev asertivnosti potrebno sistematično izobraževanje in podpora delovnega okolja. Rezultati kažejo, da lahko uvedba izobraževalnih programov s poudarkom na asertivni komunikaciji pomembno izboljša delovne pogoje, zmanjša stres in pripomore k boljši skrbi za paciente.
Keywords: asertivnost, izgorelost, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacijske veščine, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 10.07.2025; Views: 89; Downloads: 0
 Full text (1,20 MB) |
2. Vloga medicinske sestre pri bolnikih z alergijskimi reakcijami na pike os – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlemen Vidovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Alergije postajajo vsakodnevna težava v svetu, nobena izjema ni niti alergija na pik os. Posebno vlogo med alergiki ima medicinska sestra. Z njimi je od diagnoze bolezni, ob zapletih, kot je anafilaksija, in med zdravljenjem z imunoterapijo. Medicinska sestra je nepogrešljiv član zdravstvenega tima. Bolnike vodi, usmerja, svetuje in jim stoji ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, s katero smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo in združili ugotovitve člankov ter jih opisali. V empiričnem delu raziskave smo uporabili tudi deskriptivno metodo in metodo komparacije, kjer smo primerjali izbrane strokovne članke. Z metodo sinteze smo združili ugotovitve več člankov. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili statistično analizo pregleda relevantne obstoječe literature ter jo predstavili z diagramom PRISMA. Rezultati: V okviru diplomskega dela smo prebrali in podrobneje pregledali 57 člankov in drugo strokovno literaturo ter 2 vira v fizični obliki. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo podrobneje pregledali 14 virov. Ugotovitve smo predstavili tabelarično in opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi in člankih, ki smo jih uporabili v diplomskem delu, smo ugotovili, da imamo podobno mnenje kot drugi raziskovalci. Pri pregledu literature smo pogrešali več člankov iz slovenskega okolja. Prav tako bi priporočili nadaljnje raziskovanje vloge medicinske sestre pri alergijskih reakcijah na pike os, saj je zdravstvena nega živ poklic, ki se spreminja in nadgrajuje.
Keywords: osa, pik, alergija na pik os, medicinska sestra, anafilaksija
Published in ReVIS: 09.07.2025; Views: 99; Downloads: 9
Full text (1,02 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ZLOMA KOLKASara Suhodolčan, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je
preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za
higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za
ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu.
Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja,
potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Keywords: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 141; Downloads: 6
Full text (1,10 MB) |
4. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA V PREDDIALIZNEM OBDOBJULidija Vrščaj, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnje poučevanje bolnikov s končno ledvično odpovedjo ima ključno vlogo pri njihovem razumevanju bolezni in sprejemanju možnosti nadomestnega zdravljenja. Ledvice opravljajo bistvene funkcije za vzdrževanje telesnega ravnovesja, njihova okvara pa vodi v postopno slabšanje zdravja in potrebo po zdravljenju. Pomembno je, da bolniki pravočasno pridobijo ustrezne informacije o poteku bolezni ter razpoložljivih metodah nadomestnega zdravljenja, kot so hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Uspešnost preddializne edukacije je odvisna od jasnih ciljev zdravstvene vzgoje in vrednotenja pridobljenega znanja, kar omogoča boljšo pripravo bolnika na zdravljenje. Namen raziskave je ugotoviti učinkovitost zdravstvene vzgoje pri bolniku s kronično ledvično boleznijo v preddializnem obdobju.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela naloge so bili zbrani, analizirani in sentezirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, PubMed, Medline, CHINAL, Cobiss).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 104 bolnikov, ki so vključeni v zdravljenje v Dializnem centru Nefrodial Krško in Nefrodial Celje ter so pričeli nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi do leta 2024. Ugotovili smo, da se je več kot polovica anketirancev (59 %) vključila v preddializno edukacijo. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (64 %) mnenja, da so pridobili zadostno mero informacij o svoji bolezni in metodah zdravljenja ledvične bolezni. Prav vsi bolniki (n = 13; 100 %), ki se zdravijo s peritonealno dializo, so dobili informacije o kirurškem posegu vstavitve peritonealnega katetra, o vsakodnevni menjavi dializne raztopine, o možnosti zdravljenja z dializo čez noč in o primernem prostoru za skladiščenje dializnega materiala doma. V primeru zdravljenja s hemodializo so bili skoraj vsi bolniki seznanjeni z operativnim posegom arterio-venske fistule (93 %) in o hemodializi dva- do štirikrat tedensko v dializnem centru (93 %). Nadalje smo ugotovili, da se več kot polovica anketirancev (54 %) strinja s trditvijo, da je preddializna edukacija vplivala na izbiro metode nadomestnega zdravljenja.
Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da se večina bolnikov udeležuje preddializne edukacije, kjer pridobijo ključne informacije o bolezni in njenem poteku. Z ustrezno edukacijo so bolje pripravljeni na sprejemanje odločitev glede izbire metode nadomestnega zdravljenja, kar prispeva k boljši prilagoditvi na zdravljenje in izboljšanju njihovega zdravstvenega izida.
Keywords: bolnik, medicinska sestra, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 130; Downloads: 1
Full text (1,13 MB) |
5. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S SRČNO-ŽILNIMI OBOLENJITanja Pirc, 2025, not set Abstract: Srčno-žilna obolenja so najpogostejši vzrok smrti po svetu. Velik vpliv na nastanek teh obolenj ima neupoštevanje zdravega življenjskega sloga. Pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov glede upoštevanje tega sloga ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinska sestra je pogosto prva oseba, ki se sreča s pacientom, zato je pomembno, da prepozna znake in simptome bolezni, sodeluje pri diagnostičnih postopkih ter aplicira terapijo po naročilu zdravnika. Da bi pri
obravnavi pacienta s srčno-žilnimi obolenji preprečili zaplete, se pacientom svetuje vključitev v koronarne klube in rehabilitacije, ki jim pomagajo pri izboljšanju njihovega
zdravja. Namen diplomske
naloge je proučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s srčno-žilnimi obolenji.
Keywords: medicinska sestra, srčno-žilna obolenja, zdravstvena vzgoja, preventiva.
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 151; Downloads: 7
Full text (1,54 MB) |
6. Sporočanje slabe novice na enoti intenzivne nege in terapije na Pediatrični kliniki Maribor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaZmaga Jelen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali tematiko sporočanja slabe novice na Enoti intenzivne nege in terapije Pediatrične klinike Maribor. Spraševali smo se, po kateri metodi zdravstveni delavci sporočajo slabe novice in ali se ob tem srečujejo s stresom. Sporočanje slabe novice predstavlja zahtevno, čustveno obremenjujoče in kompleksno dejanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Od njih zahteva primerno komunikacijo in visoko mero empatije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno. Med zdravstvenimi delavci smo razdelili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda strokovne literature Vidigal Soeiro idr. (2022), Baile (2014), Atienza-Carrasco idr. 2018 in Kmetec idr. (2021). Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS statistics verzija 22. Izračunali smo frekvence in odstotke ter vzročno-posledične odvisnosti med spremenljivkami. Rezultate smo predstavili tabelarično. Rezultati: Ugotovili smo, da na Enoti ne uporabljajo nobenega od večstopenjskih modelov sporočanja slabe novice, temveč se ravnajo po svojem občutku. Izražajo pomanjkanje znanja za sporočanje slabe novice in si želijo več izobraževanj in delavnic, povezanih s to tematiko. Sporočanje slabih novic predstavlja tretji najpogostejši dejavnik doživljanja stresa pri delu. Ob tem si zaposleni od ustanove želijo več podpore v obliki pogovorov s psihologom in delavnice. Diskusija in zaključek: Sporočanje slabe novice od zdravstvenih delavcev zahteva primerno strokovno usposobljenost. Raziskava lahko predstavlja iztočnico za nadaljnje raziskovanje obravnavanega področja, za namen oblikovanja smernic in modela za sporočanje slabih novic.
Keywords: sporočanje slabe novice, medicinska sestra, intenzivna nega, modeli sporočanja
Published in ReVIS: 02.07.2025; Views: 108; Downloads: 1
Full text (1,23 MB) |
7. Preprečevanje ventilatorske pljučnice z zaprto oziroma odprto endotrahealno sukcijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDominik Kolar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen: Namen tega diplomskega dela je bil pregledati literaturo in rezultate o preprečevanju ventilatorske pljučnice z odprto oziroma zaprto endotrahealno sukcijo. Metode: Z metodo povzemanja (kompilacije) smo predstavili izsledke literature, z metodo klasifikacije smo podali različne definicije področja uporabe zaprte ali odprte endotrahealne sukcije za preprečevanje ventilatorske pljučnice, z metodo komparacije pa smo primerjali različna mnenja, rezultate in spoznanja avtorjev na tem področju. Rezultati: Poiskali smo 614 člankov v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in CINAHL. Od tega smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev in PRISMA sistema izključili neustrezne članke ter duplikate. V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali vsem pogojem. Razprava: Ventilatorsko povzročena pljučnica (VAP) se pojavi pri pacientih, ki so na mehanski ventilaciji. Endotrahelna sukcija je ena izmed najbolj pomembnih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre, saj z njo pripomorejo k čiščenju dihalnih poti in preprečujejo dodatne bakterije v dihalih. Vseh sedem raziskav je potrdilo teorijo o tem, da je endotrahealna sukcija definitivno pripomoček za preprečevanje VAP. Štiri od sedmih raziskav podpirajo in prikazujejo rezultate, da je zaprti način aspiracije priporočljivejši in z več prednostmi v primerjavi z odprtim sistemom, saj preprečuje desaturacijo, kontinuirano mehansko ventilacijo, minimalno odprto pot za bakterije in celo zniževanje stroškov; 75 % teh raziskav pa potrjuje teorijo, da je zaprti sistem sukcije uspešnejši pri preprečevanju VAP. Tri od vseh sedmih raziskav pa niso našle povezave pri preprečevanju VAP med primerjanjem odprte in zaprte aspiracije.
Keywords: ventilatorsko povzročena pljučnica, medicinska sestra, endotrahealna sukcija
Published in ReVIS: 01.07.2025; Views: 110; Downloads: 1
Full text (1,56 MB) |
8. Razbremenitev strokovnjakov zdravstvene nege s pomočjo supervizije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNatalija Korošec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V stroki zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti in težjih delovnih pogojev prihaja do vse več konfliktov in izgorelosti medicinskih sester. Supervizija se ponuja kot možna rešitev in pomoč medicinskim sestram. V tujini se vedno bolj vključuje v stroke zdravstvene nege in pomaga medicinskim sestram, da pridobijo motivacijo, da delo opravijo bolj kakovostno, ter da je njihovo profesionalno življenje čim manj stresno. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretični del. Raziskovalni del je potekal po kvantitavni metodi deli, uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji. Z njim smo v domu upokojencev Poljčane in enoti Slovenska Bistrica želeli izvedeti poznavanje supervizije in njihovo mnenje o uporabi te v praksi pri strokovnjakih zdravstvene nege (bolničarji, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre). Vzorčenje smo izvedli v septembru 2024, podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel in programa SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo ugotovili, da se anketirani, ki so straješi do 50 let, ne strinjajo, da bi z redno supervizijo bila komunikacija boljša med nadrejenim in podrejenim (29 %). Potrdili smo hipotezo, da anketirani z delovno dobo 6–15 let menijo, da bi bilo supervizijo treba uvesti v zdravstveno nego (78 %). Ugotovili smo, da se bolničarji v večini ne strinjajo, da bi supervizija razbremenila zdravstvenega delavca (36 %). Diskusija in zaključek: Ker je problem stresa in konflikta v zdravstveni negi prevelik, je zato treba nekaj storiti. Supervizija se kaže kot nekaj dobrega in potrebnega, da se delavce razbremeni ter jim da več motivacije pri delu.
Keywords: supervizije, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, razbremenitev
Published in ReVIS: 01.07.2025; Views: 98; Downloads: 1
Full text (1,97 MB) |
9. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju uporabe tobačnih izdelkov med mladostniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Štraus, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Uporaba tobačnih izdelkov med mladostniki predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, predvsem je v hitrem porastu uporaba t. i. povezanih izdelkov, kot so elektronske cigarete. Med mladostniki so glede teh izdelkov pogosto prisotna napačna prepričanja o manjši škodljivosti, hkrati pa so ti izdelki za mladostnike posebej privlačni zaradi inovativnosti in možnosti personalizacije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pristope zdravstvene vzgoje v preventivni dejavnosti preprečevanja uporabe tobačnih izdelkov pri mladostnikih. Metoda: Izvedli smo pregled literature, v katerega smo vključili 26 virov, ki smo jih pridobili s ključnimi besedami in vključitvenimi kriteriji iz baz PubMed, MEDLINE, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege in Cobiss. Rezultati: Z vsebinsko analizo izbranih virov smo ugotovili osrednjo vlogo medicinske sestre pri preprečevanju uporabe tobaka med mladostniki ter potrdili učinkovitost zdravstvene vzgoje mladostnikom kot preventivne aktivnosti. Med komponentami učinkovite zdravstvene vzgoje mladostnikov smo identificirali individualne in skupinske pristope izobraževanja glede posledic uporabe tobaka, izobraževalne in vedenjske ukrepe za usvajanje načinov zoperstavljanja spodbudam uporabe ter svetovanje, usmerjanje in podporo. Diskusija: Pregled literature je pokazal, da bo v prihodnosti potreben aktiven razvoj učinkovitejših pristopov zdravstvene vzgoje, ki bo uspešen v preprečevanju vse atraktivnejših oblik povezanih izdelkov.
Keywords: zdravstvena vzgoja, tobačni izdelki, povezani izdelki, medicinska sestra
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 96; Downloads: 2
Full text (1,79 MB) |
10. Prosvetljenost zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Slana, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 132; Downloads: 4
Full text (3,19 MB) |
