1. PREHRANA PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERPIJEMilorad Ino Lukić, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehranska podpora pri kritično bolnih pacientih v enotah intenzivne terapije, lahko zmanjša tveganje za zaplete, izboljša klinične izide in prispeva k hitrejšemu okrevanju. Preučevanje prehranskih potreb teh pacientov, izzivov in ovir, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci, je ključno za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil raziskati prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizo pridobljenih virov. Osredotočili smo se na prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 18 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google Učenjak, ScienceDirect). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer »enota za intenzivno nego«, »kritična nega«, »prehranska podpora«, »enteralna prehrana«, »stanje prehranjenosti« in »preprečevanje podhranjenosti«. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire objavljene v obdobju 2013–2023 in dostopnost celotne vsebine s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled smo vključili članke v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so prehranske potrebe pacientov, učinki prehranske podpore na klinične izide ter ovire in izzivi pri zagotavljanju prehranske podpore, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov in pripravo priporočil.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da je ustrezna prehranska podpora ključnega pomena za izboljšanje kliničnih izidov pacientov v enoti intenzivne terapije. Razprava poudarja potrebo po multidisciplinarnem pristopu, dostopu do jasnih smernic in nenehnem izobraževanju zdravstvenih delavcev, saj pomanjkanje znanja, virov in usklajenosti ostajajo glavne ovire za optimalno izvajanje prehranske podpore
Keywords: prehranska podpora, enteralna prehrana, kritično bolni pacienti, intenzivna nega, preprečevanje podhranjenosti, multidisciplinarna oskrba.
Published in ReVIS: 06.07.2025; Views: 116; Downloads: 1
 Full text (1,58 MB) |
2. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Keywords: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 538; Downloads: 42
Full text (1,26 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Delo fizioterapevta z duševno motenimiRenata Murn, 2021, undergraduate thesis Abstract: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje,
razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s
pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in
vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti
duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo
duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja
teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda
intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri
zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike
komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo
rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in
psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki
na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v
rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno
motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot
fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno
motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev
ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo
uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Keywords: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega
razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Published in ReVIS: 19.11.2021; Views: 2530; Downloads: 206
Full text (526,68 KB) |
8. |
9. |
10. |
