1. |
2. PRIMERJAVA SCHULTZ-HENCKEJEVE TIPOLOGIJE RAZVOJA OSEBNOSTI S TEORIJO NAVEZANOSTISanja Kolari, 2023, not set Abstract: V tej diplomski nalogi nas zanima, kako se Schultz-Henckejeva tipologija primerja s teorijo navezanosti, in sicer tako s kategoričnim kot z dimenzionalnim modelom. Z metodo kritičnega in sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature lahko ugotovimo, da se shizoidna osebnostna strukturiranost po opisu ujema z dezorganiziranim stilom navezanosti, depresivna se ujema z ambivalentnim stilom, anankastično-obsesivna se najbolj približa varni navezanosti, histerično strukturo pa lahko še drugače opišemo z izogibajočim stilom navezanosti.
Obe teoriji sta v osnovi nepatološki, se pa posamezne lastnosti pri ljudeh bolj ali manj izrazito odražajo v vsakodnevnem življenju. Vsaka na svoj način razloži sklenitev začaranega kroga, ki nas vsakič znova zapelje v odnose in situacije, ki so nam po občutku znani iz zgodnjega otroštva. Številne negativno ovrednotene izkušnje nam predstavljajo podlago za razvoj osebnostnih in duševnih motenj. Pri shizoidno strukturiranih oziroma dezorganizirano navezanih je moč prepoznati več shizoidnih, paranoidnih, blodnjavih in disociativnih motenj. Pri drugem paru lahko opazimo več depresivnih in motenj razpoloženja, suicidalnosti, občutkov brezupa in zlorab alkohola ter psihoaktivnih substanc, ki vodijo v zasvojenost. Čeprav nas anankastično-obsesivna struktura spominja na varno navezanost, se tudi pri njej v skrajnosti lahko razvijejo anksiozne ali obsesivno-kompulzivne motnje, motnje hranjenja in impotentnost. Za histerično strukturo in izogibajoč stil navezanosti pa je značilna zloraba substanc in promiskuitetno vedenje, disociativne motnje in razne fobije.
Dimenzionalni model nam pomaga med seboj primerjati vseh osem kategorij tudi po načinu doživljanja sebe in drugih, saj na eno os postavi odvisnost od odnosov, na drugo pa izogibanje. Osvetli nam pomembnost vzpostavljenega pozitivnega odnosa na obeh oseh. Keywords: Schultz-Hencke, tipologija, teorija navezanosti, stili navezanosti, osebnostne in duševne motnje, primerjava Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 962; Downloads: 0
Full text (846,55 KB) |
3. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19 : magistrsko deloBoris Obolnar, 2023, master's thesis Abstract: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju. Keywords: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava Published in ReVIS: 20.04.2023; Views: 1248; Downloads: 94
Full text (1,93 MB) |
4. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unije : magistrsko deloKarmen Schindler Bernard, 2021, master's thesis Abstract: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU. Keywords: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 1787; Downloads: 67
Full text (1,55 MB) |
5. Analiza in primerjava programskih orodij za predstavitve : diplomska nalogaMatjaž Mavrin, 2021, undergraduate thesis Abstract: Predstavitve uporabljamo, da občinstvu posredujemo informacije. Za izdelavo teh predstavitev potrebujemo programsko orodje, ki vsebuje ustrezne funkcionalnosti. Ustrezno programsko orodje pripomore h kakovostnejši predstavitvi. V prvem delu diplomske naloge sem predstavil, kaj so programska orodja za predstavitve in katere so njihove lastnosti, opisal sem tudi predstavitve na splošno. V naslednjem delu sem opisal programska orodja za izdelavo predstavitev, ki sem jih analiziral v diplomski nalogi. Predstavil sem njihovo zgodovino, lastnosti in kako so se razvijala čez čas. V glavnem delu sem z MAUT-metodo naredil analizo izbranih programskih orodij za različne profile uporabnikov. V analizi sem uporabil različne lastnosti orodij, razdeljene na pet različnih kategorij, uteži, ki so predstavljale pomembnost določene lastnosti, ter razpon ocen, ki predstavljajo kakovost oziroma velikost izbire pri posamezni funkcionalnosti. Končna ocena izračunov je pokazala, katero programsko orodje je najustreznejše za posamezni profil uporabnika. Keywords: predstavitve, orodja, primerjava, diapozitivi, uporabniki, metoda MAUT Published in ReVIS: 01.12.2021; Views: 2310; Downloads: 90
Full text (1,65 MB) |
6. Prenova poslovnih procesov : (primerjava metodoloških pristopov prenove poslovanja organizacij)Miha Velušček, 2013, undergraduate thesis Abstract: Časi, v katerih se nahajamo, so nestabilni. Sile odjemalcev, konkurence ter sprememb so se v
zadnjih nekaj desetletjih zelo spremenile, kar je povzročilo veliko zmedo na trgu, kjer
poslujejo organizacije. Hud udarec pa jim je zadala še finančna kriza, ki je povzročila propad
prenekaterih zadolženih podjetij.
Načinov, kako se podjetje odzove na spremembe v okolju, je več. Eden od njih je prenova
poslovanja. Obstaja veliko metod prenove poslovanja, v svoji diplomski nalogi se bom
osredotočil le na nekatere. Tako bom na grobo opisal ter med sabo primerjal metodo prenove
poslovnih procesov, metodo managementa poslovnih procesov, metodo upravljanja z
znanjem, metodo celovitega upravljanja s kakovostjo, metodo Kaizen ter metodo 5S. Keywords: poslovni proces, BPM, BPR, TQM, Kaizen, 5S, upravljanje z znanjem, primerjava metodologij pri prenovi poslovanja Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 2075; Downloads: 120
Full text (783,53 KB) |
7. Primerjava pokojninskega sistema v Sloveniji in na Švedskem : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAnja Štepec, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem pisala o primerjavi pokojninskega sistema v Sloveniji in na Švedskem.
Podrobno sem preučila kako je sistem urejen v teh dveh državah.
Čeprav so države članice EU med seboj povezane, uporabljajo različne pokojninske sisteme.
Osnova njihovim sistemom so Bismarckov, Beveridgeov in Skandinavski model. Skozi
diplomsko nalogo natančno pojasnim urejenost pokojninskega sistema v Sloveniji in na
Švedskem, kako sta zasnovana in na katerem modelu temeljita. Slovenski sistem temelji na
Bismarckovem modelu, medtem ko Švedski na Skandinavskem modelu.
Namen moje diplomske naloge je, da poleg opisa pokojninskih sistemov dotičnih držav,
naredim tudi primerjavo le-teh. Tako sem prišla do ugotovitev, da imata sistema nekaj
podobnosti, npr. oba temeljita na 3. stebrnem modelu. Hkrati pa sem prišla tudi do nekaj
zanimivih podatkov iz katerih se kaj hitro opazi, kateri sistem je bolj naklonjen državljanom in
jim nudi večjo socialno varnost.
Slovenski pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti – PAYG sistem. Posebnost
pokojninskega sistema na Švedskem pa je uvedba NDC računov, oziroma ti. sistem navideznih
računov. Na kratko to pomeni, da ima vsak državljan moč videti, koliko prispevkov je bilo
plačanih. Za Švedski pokojninski sistem pa je vredno izpostaviti dejstvo, da je to sistem, ki je
odličen primer učinkovitega zagotavljanja socialne varnosti vsem generacijam. Predstavlja
pravičen, pregleden, predvsem pa finančno dosledno urejen sistem varčevanja za starost.
V empiričnem delu diplomske naloge sem anketirala delovno aktivno prebivalstvo in
upokojence. S pomočjo katerih sem pridobila dva različna vidika na pokojninski sistem. Keywords: primerjava, pokojninski sistem, Bismarckov model, Skandinavski model, PAYG sistem, NDC računi, upokojenci Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1807; Downloads: 58
Link to full text This document has many files! More... |
8. Slovenci in kolektivne identitete : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeIrena Pugelj, 2014, master's thesis Abstract: V nalogi se osredotočamo na proces oblikovanja nacionalne identitete Slovencev in
pripadnosti ''slovenstvu'' skozi različna obdobja v narodovi zgodovini. Izhajamo iz
predpostavke, da je pripadnost posameznika ''njegovi'' nacionalni identiteti skozi čas različno
močno izražena in da na to vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi
posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. V prvem delu
naloge razložimo pojme, ki jih povezujemo z nacionalno identiteto, ki v sodobni družbi
predstavlja eno najtrdnejših kolektivnih identifikacij. Proces oblikovanja slovenske narodne
zavesti razložimo skozi zgodovino slovenskega naroda, ki je po stoletjih ''zorenja'' v različnih
državnih tvorbah s plebiscitno voljo postal nacija, narod s svojo državo. V raziskavi o
dojemanju kolektivnih identitet med Slovenci ugotavljamo, kako so se skozi čas spreminjala
stališča Slovencev v odnosu do kolektivnih identitet. Pri tem se metodološko opiramo na
longitudialno strategijo raziskovanja. Merimo trende in stališča oziroma odnose do
opazovanih pojavov v populaciji in zanje poiščemo vzročne razlage. Keywords: kolektivne identitete, nacionalna identiteta, evropska identiteta, Slovenci, medčasovna primerjava Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1665; Downloads: 101
Full text (952,57 KB) |
9. |
10. Postopek identifikacije za namene DDV : magistrsko deloSara Bevčar, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV. Keywords: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek Published in ReVIS: 09.03.2021; Views: 1925; Downloads: 101
Full text (864,57 KB) |