61. Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravuMaša Klobučar, 2024 Abstract: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Published: 17.05.2024; Views: 35; Downloads: 1
 Fulltext (559,33 KB) |
62. |
63. Pristojnosti ustavnega sodiščaJanez DagarinFound in: ključnih besedah
Keywords: ustavno sodišče, Zakon o ustavnem sodišču, ustavnost, zakonitost, ustavna pritožba, zahteva, Ustava RS, pristojnost, presoja, odločba, tehnike odločanja, pobuda
Published: 27.07.2018; Views: 3117; Downloads: 169
Fulltext (1014,07 KB) |
64. |
65. |
66. |
67. |
68. |
69. Kršenje človekovih pravic in vloga pravosodjaIztok Urbančič, 2017 Abstract: V nalogi so obravnavane poglavitne človekove pravice in temeljne svoboščine, njihov razvoj in dokumenti, ki jih opredeljujejo, ter vrednote, ki jih ščitijo. Človekove pravice so polno uveljavitev dosegle šele z vnosom v ustave. Na obseg uveljavljenih pravic in njihovo uresničevanje odločilno vpliva družbena ureditev (demokratična ali nedemokratična). V polpretekli zgodovini so se s pojavom nacizma in fašizma drastično kršile človekove pravice, kar velja tudi za bivšo skupno državo (obdobje od leta 1945 do 1990). Stvar institucij pravosodja je varstvo človekovih pravic. Na mednarodni ravni konvencijsko urejanje človekovih pravic zagotavljajo OZN in druge organizacije, na regionalni ravni je v okviru Sveta Evrope pomembna Evropska konvencija o človekovih pravicah, za samo varstvo pa je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot tranzicijska država nismo imuni na določene pomanjkljivosti sistema. Očitke, ki letijo na sodstvo, je mogoče demantirati z zadnje čase ugodno statistiko o storilnosti in zakonodajo, ki ureja odgovornost sodnika in predpisuje ukrepe zaradi sodnikove kršitve zakonodaje. V številnih zadevah je bila Slovenija obsojena zaradi množičnih kršitev človekovih pravic, v zadevah izbrisanih, varčevalcev Ljubljanske banke in zaradi prenatrpanosti slovenskih zaporov. ESČP v sodbah opozarja, da so kršitve pravic sistemske narave. Precejšnjo medijsko pozornost so povzročili tajkunski procesi, kot sta primera Istrabenz in Merkur. Pravi val ogorčenja javnosti je izzvala odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se zaradi kršenja kazenske zakonodaje v zadevi varstva zakonitosti razveljavi obsodilne sodbe. Celo izven meja je kot ena največjih političnih afer pri nas odmevala zadeva Patria, sodba zoper Janeza Janšo in druge. Ustavno sodišče RS je v tej zadevi pravnomočne obsodilne sodbe rednih sodišč zaradi kršitve človekovih pravic razveljavilo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sodišče, odgovornost sodnika, izbrisani, zadeva Patria, primer Istrabenz
Published: 02.08.2018; Views: 4037; Downloads: 210
Fulltext (1,05 MB) |
70. |
