Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih. Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti. S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Keywords: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Published in ReVIS: 28.10.2023; Views: 1192; Downloads: 62
Full text (5,99 MB)

Abstract: Cilj magistrskega dela je prepoznati poslovni model, ki odgovarja na izzive podeželja pri uvedbi digitalnih rešitev in oblikovati empirični model, s katerim smo odgovorili na raziskovalni vprašanji. Pri raziskovalnih vprašanjih odgovorimo na dva specifična in ozko usmerjena raziskovalna problema, ki sta bila na podlagi pregleda literature in analize statističnih podatkov prepoznana kot temeljna za digitalno transformacijo pametne vasi. Identificirani so ključni dejavniki, ki definirajo uspešnost poslovnega modela pametne vasi, ter ključno vplivajo na digitalizacijo prebivalstva podeželja. Empirični del magistrskega dela je s sosledjem raziskovalnih metod odgovoril na raziskovalni vprašanji in potrdil naša predvidevanja in izsledke literature ter izkušnje pilotnih študij.
Keywords: digitalizacija, podeželje, internet, digitalne spretnosti, pametna vas
Published in ReVIS: 10.08.2022; Views: 1152; Downloads: 83
Full text (1,35 MB)

Abstract: S staranjem se zmanjša učinkovitost vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega oziroma proprioceptivnega sistema. Zmanjšanja se tudi gibljivost sklepov in mišična moč za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja, kar privede do padca. Z našo diplomsko nalogo želimo ugotoviti, ali lahko učenje zahtevnih motoričnih spretnosti vpliva na gibalne sposobnosti starostnikov. V obravnavani literaturi smo pregledali 10 raziskav, pri katerih smo izključili premalo število preiskovancev, obravnavo mlajših od 60 let, vsebinsko neskladna besedila z vsebino diplomskega dela, nezaključene raziskave in raziskave brez dostopa do celotnega besedila. Raziskave kažejo, da lahko z učenjem zahtevnih motoričnih spretnosti bistveno vplivamo na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti starostnikov. Vadba vpliva tudi na spremembo anatomije možganov in vpliva na izboljšanje kognitivne zmogljivosti. S pregledom literature smo ugotovili, da imajo tisti, ki so obiskovali tečaj različnih motoričnih sposobnosti vsaj 2 meseca, izboljšane gibalne sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starostniki. Izboljšali so si dinamično ravnotežje, gibljivost, reakcijski čas in moč mišic. Zaradi izboljšane moči posturalnih mišic lahko vzdržujejo sproščeno telesno držo. Na koncu smo ugotovili, da ima lahko učenje motorične spretnosti potencialne koristi na senzorični in motorični sistem za vzdrževanje in ohranjanje ravnotežja med stojo. S takim učenjem bi si starejši izboljšali ravnotežje, lažje nadzorovali držo, prav tako bi se zmanjšalo število padcev.
Keywords: ravnotežje starostnikov, motorična kontrola, motorično učenje, senzorični sistemi, motorične spretnosti v starosti, vpliv vadbe v starosti
Published in ReVIS: 28.05.2020; Views: 3354; Downloads: 264
Full text (1,09 MB)