Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kultura strahu in pomen zaupanja v javnem življenju
Branka Milišić, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: kultura strahu, nezaupanje, strah, tesnoba, fobije
Published: 24.08.2017; Views: 1991; Downloads: 112
.pdf Fulltext (1,13 MB)

2.
Strah kot nepremoženjska škoda
Neja Intihar, 2020

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.
Found in: ključnih besedah
Keywords: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah
Published: 09.03.2021; Views: 928; Downloads: 108
.pdf Fulltext (741,44 KB)

3.
Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen
Sanja Lucija Pečnik, 2013

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna komunikacija zobozdravnika. Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo oceno zadovoljstva z zobozdravstvom. Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo) približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva. Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z zobozdravstvom. Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov, dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev. Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Found in: ključnih besedah
Keywords: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Published: 28.07.2021; Views: 363; Downloads: 25
.pdf Fulltext (2,03 MB)

4.
Smisel življenja v očeh starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi
Šejla Gazibara, 2018

Abstract: Problem, ki smo ga raziskovali v doktorski disertaciji, je pojav videnja starosti kot življenjskega obdobja, v katerem življenje izgubi smisel. Namen raziskave je bil prek pričevanja starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi, ugotoviti, kako uspešni so stari ljudje pri odkrivanju smisla v starosti. Raziskava je bila usmerjena v odkrivanje zmožnosti starih ljudi za odkrivanje smisla v posameznem trenutku, trpljenju, krivdi in smrti, ki so značilni za življenjsko obdobje starosti. Zaradi ozke usmerjenosti v smisel življenja v starosti smo za teoretično izhodišče, poleg ugotovitev predhodnih raziskav, uporabili tudi logoteorijo, ki se usmerja v človekovo iskanje smisla. V raziskavi so bile uporabljene kvalitativna metoda sekundarne analize podatkov, kvantitativna metoda anketnega raziskovanja in kvalitativna metoda poglobljenih intervjujev. Naša glavna ugotovitev je bila, da stari ljudje v domovih življenje v starosti v veliki meri doživljajo kot smiselno, starost pa je enako ali celo bolj izpolnjena s smislom v primerjavi s preteklimi življenjskimi obdobji. Smisel v starosti se nanaša in išče večinoma skozi doživljajske vrednote oziroma prek doživljanja narave, kulture in umetnosti ter v veliki meri tudi skozi ljubezen do sočloveka. Starost je življenjsko obdobje, ki je na svojevrsten način prežeto s smislom, v veliki meri ravno zaradi neizogibnega trpljenja. Stari ljudje v veliki večini uspešno odkrivajo smisel v življenjskem obdobju starosti ter so v veliki večini tudi srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Svoje življenje v prihodnosti vidijo kot smiselno, o prihodnosti pa večinoma ne razmišljajo. Stari ljudje se ne bojijo smrti in jo v veliki večini sprejemajo kot sestavni del in končno dejanje življenja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: smisel življenja, smisel starosti, smisel trpljenja, strah pred smrtjo, smisel smrti, zdravstvena nega, doktorske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 367; Downloads: 17
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

5.
Strah pred javnim nastopanjem
Sonja Benčina, 2014

Abstract: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav, ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Published: 29.07.2021; Views: 408; Downloads: 31
.pdf Fulltext (601,30 KB)

6.
Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelku
Katarina Kolenc Klen, 2022

Abstract: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom. Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Published: 21.06.2022; Views: 27; Downloads: 6
.pdf Fulltext (311,18 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top