1. Vpliv preventivnih aktivnosti na zmanjševanje kriminaliteteManuel Vesel, 2012 Abstract: Izvajanje preventivnega dela v policiji je zelo pomembno pri preprečevanju kriminalitete. Uspeh pri tem je zelo odvisen od pravilnega pristopa policije in izvajanja policijskega dela v skupnosti. Rezultati kvalitativne raziskave na območju Policijske uprave Novo mesto, ki smo jo izvedli s pogovori v štirih fokusnih skupinah, so pokazali, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete. Najuspešnejše metode so vse oblike svetovanja in opozarjanja, neformalno druženje in povezovanje ter izobraževanje otrok in odraslih. Učinkovitost preventivnih aktivnosti se kaže v odpravi dejavnikov za nastanek kaznivih dejanj in v ozaveščanju ljudi. Na učinkovitost pa vplivajo izvedbene težave, ki predstavljajo veliko oviro pri uspešnosti preventivnih aktivnosti. Iz končnih ugotovitev raziskave lahko sklepamo, da izvajanje preventivnih aktivnosti vpliva na zmanjševanje kriminalitete s tem, da se poizkušajo odpraviti težave, ki to preprečujejo. Found in: ključnih besedah Keywords: policijsko delo, skupnost, vpliv preventivnih aktivnosti, vodja policijskega okoliša, Policijska uprava Novo mesto, kriminaliteta, zmanjševanje, kvalitativna raziskava, fokusne skupine, uspešnost preventive, izvedbene težave Published: 08.08.2018; Views: 2532; Downloads: 137 Fulltext (1,79 MB) |
2. Pomen poznavanja IKT pri reintegraciji v družboKatja Sotošek, 2013 Abstract: Poznavanje in uporaba inforrnacijske komunikacijske tehnologije (nadaljevanju IKT) sta v danšnjem času postala način življenja. Omogočajo nam hitrejšo in cenejšo pot do iskanja informacij. Z IKT se je spremenil tudi način komuniciranja. Nekateri lKT uporabijajo za odskok v nove poslovne priložnosti, drugi za zabavo in krajšanje časa, tretji za iskanje informacij odvisno od posameznika. Vendar pa obstajajo skupine posameznikov, ki zaradi različnih vzrokov ne uporabljajo teh tehnologij. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so ti posamezniki zaradi
tega kako prikrajšani, kakšne so težave pri uporabi IKT in ali nepoznavanje sodobne IKT povečuje njihovo socialno izključenost. Found in: ključnih besedah Keywords: informacijska družba, informacijska komunikacijska tehnologija, IKT, digitalni razkorak, težave pri uporabi IKT, reintegracija v družbo, socialna izključenost Published: 10.08.2018; Views: 5491; Downloads: 33 Fulltext (36,48 MB) |
3. |
4. |
5. Pravni vidik problematike mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, nameščenih v vzgojnih zavodihNuša Kunčič, 2020 Abstract: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko. Found in: ključnih besedah Keywords: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave Published: 31.12.2020; Views: 2502; Downloads: 179 Fulltext (1,04 MB) |
6. Obravnava dislektičnih otrok v slovenskih srednjih šolahLara Obreza, 2015 Abstract: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za
sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in
številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju,
še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna.
V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih
vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem,
sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju
disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z
delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah.
Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo
tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in
so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem
v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po
zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo
najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov
ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika. Found in: ključnih besedah Keywords: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 943; Downloads: 86 Fulltext (1,27 MB) |
7. Vpliv terapije s pomočjo konj in psihosocialnega svetovanja na mladostnika z vedenjskimi težavamiAjda Čampa, 2017 Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge so najprej predstavljene različne opredelitve
čustveno-vedenjskih težav, ki se izražajo pri otrocih in mladostnikih. Predstavljeni so dejavniki
tveganja, varovalni dejavniki, način soočanja s težavo ter podane glavne smernice za usmerjanje
in delo s to populacijo. V nadaljevanju se naloga osredotoči na predstavitev terapije in
aktivnosti s pomočjo konj in se podrobneje posveti zvrsti, ki se povezuje s psihosocialnim
svetovanjem. Predstavljeni so učinki delovanja, zgodovina razvoja terapije s pomočjo konja,
terminologija na tem področju in obstoječe raziskave.
V empiričnem delu so se v okviru kvalitativne raziskave ugotavljali vplivi psihosocialne
obravnave ob konju na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami. Raziskava se osredotoča
na iskanje pozitivnih oblik dela ob konju, doseganje zastavljenih ciljev iz pripravljenega
individualnega programa, odzive njegovega vedenja in načine čustvovanja v primerjavi pred in
po obravnavi ter opazne pozitivne učinke, ki so izbranemu mladostniku pomagali pri reševanju
njegovih težav. Rezultati so pokazali, da je oblika psihosocialne pomoči ob konju pozitivno
vplivala na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami, saj ob upoštevanju določenih
pogojev omogoča številne senzomotorične, socialne, komunikacijske ter kognitivne učinke in
vzpodbuja čustveno in psihosocialno področje. Found in: ključnih besedah Keywords: čustveno vedenjske težave, težave v duševnem zdravju, terapija s pomočjo konj, aktivnosti ob konju, terapevtsko jahanje, psihosocialna obravnava Published: 28.07.2021; Views: 1130; Downloads: 43 Fulltext (0,00 KB) This document has many files! More...
|
8. Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavamiUrška Petak, 2020 Abstract: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor
po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi
težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči
otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore.
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo,
kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s
svojim doživljanjem stisk.
V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi
zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in
obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih
intervjujev opravili med starši otrok s SUT.
Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo
posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena
tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih
strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni
enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami.
Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja
podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta,
neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše. Found in: ključnih besedah Keywords: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge Published: 13.08.2021; Views: 1012; Downloads: 125 Fulltext (597,19 KB) |
9. Težave v komunikaciji med najstniki in staršiKeli Rejec, 2021 Abstract: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je
prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v
komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za
najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno
pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V
vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na
eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral
pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko
kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na
komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov
pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so
pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi
občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo
in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev,
ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v
podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka
družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi
različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in
obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Found in: ključnih besedah Keywords: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge Published: 13.08.2021; Views: 1258; Downloads: 157 Fulltext (1,18 MB) |
10. Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršemNastja Vernik, 2020 Abstract: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen.
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja).
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev,
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo
otrok.
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki,
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč.
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev,
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres,
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti. Found in: ključnih besedah Keywords: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge Published: 13.08.2021; Views: 1243; Downloads: 119 Fulltext (868,79 KB) |