1. |
2. |
3. Model obvladovanja izgorelosti in življenjski slog ravnateljev, podjetnikov in ekstremnih športnikovJasna Lavrenčič, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: izgorelost, prehrana, podjetniki, ravnatelji, športniki, telesna aktivnost, življenjski slog, disertacije
Published: 23.07.2021; Views: 1085; Downloads: 67
 Fulltext (2,97 MB) |
4. |
5. Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemijeUrban Krupenko, 2022 Abstract: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Published: 13.09.2022; Views: 653; Downloads: 55
Fulltext (1015,46 KB) |
6. |
7. |
8. Pomen telesne aktivnosti pri srčnem bolnikuTjaša Škufca, 2023 Abstract: Aktivni življenjski slog in gibanje sta pomembna varovalna dejavnika zdravja, ki ju vse pogosteje uporabljamo pri zdravljenju bolezni. Telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako preko neposrednih (delovanje na srčno-žilni sistem) kot posrednih mehanizmov (spreminjanje prisotnosti in intenzitete delovanja znanih dejavnikov tveganja).
Pred pričetkom redne telesne aktivnosti je potrebno tako pri zdravih ljudeh (primarna preventiva) kot bolnikih z znano klinično pomembno aterosklerozo oceniti zdravstveni status. Izdelati moramo profil ogroženosti, opredeliti značilnosti bolnikovega obnašanja (vedenja), upoštevati morebitno jemanje zdravil ter osebne cilje, želje bolnika in vrsto telesne aktivnosti. Telesno aktivnost sistematično in individualizirano predpisujemo po formuli FIT (TP).
Priporočila strokovnih združenj s področja srčno-žilne medicine za preventivo koronarne bolezni v klinični praksi zastavljajo kot splošen cilj glede redne dinamične aerobne telesne aktivnosti 3–4 dni v tednu intenzivno aktivnost (50–80 % FSU max), ki traja 30 minut, ali enako dolga aktivnost zmerne intenzitete večino/vse dni (6-krat tedensko). Gre za telesno aktivnost, ki jo lahko izvajamo dalj časa, ne da bi se pri tem izčrpali ali postali tako zasopli, da ne bi zmogli govoriti. Pred začetkom telesne aktivnosti je pomembno ogrevanje (10 minut), po koncu pa sproščanje in ohlajanje (10 minut). Med najbolj primerno aerobno telesno aktivnost spada hoja, nordijska hoja, lahek tek, rekreativno plavanje in kolesarjenje (v naravi ali sobno kolo). Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja učenje o samem obolenju, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi telesne aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in zmožnosti.
Če povzamemo ugotovitve iz raziskav, predstavlja telesna aktivnost učinkovito metodo tako pri preprečevanju, ohranjanju kot tudi izboljševanju zdravja srčno-žilnih bolnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Telesna aktivnost, koronarna srčna bolezen, odrasli srčni bolniki, fizioterapija pri srčnih bolnikih.
Published: 26.04.2023; Views: 592; Downloads: 53
Fulltext (1010,90 KB) |
9. Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu FizioterapevtikaAlja Tovornik, 2024 Abstract: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Published: 10.05.2024; Views: 108; Downloads: 7
Fulltext (1,34 MB) |
10. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024 Abstract: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice
počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost
filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani,
katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje
krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri
zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično
boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri
telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika
s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za
potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot
instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je
sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil
namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost
(nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje
podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje
o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba
moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne
poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni.
Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog
pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in
splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične
ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter
uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo
napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi
ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju
bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov
intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri
omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj
aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa
omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Published: 24.05.2024; Views: 5; Downloads: 1
Fulltext (1,08 MB) |
