Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Uvod: Glede na starajočo se družbo je pomembno, da se ljudje izobražujemo na področjih, kjer so v ospredju komunikacija, starejši ljudje, sodelovanje in povezovanje. Ker vemo, da lahko starost s seboj prinese tudi neprijetne posledice, bomo potrebovali ljudi, ki bodo obravnavali starejše prebivalstvo, starejšim pomagali ter jim lajšali in lepšali njihov preostanek življenja. Vedno več ljudi bo potrebovalo kakovostno oskrbo. Socialni gerontolog je lahko ključni timski koordinator na področju skrbi za starejše v okolju. Metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je vseboval devet vprašanj. V raziskavi je sodelovalo deset zaposlenih Koroškega doma starostnikov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je socialni gerontolog lahko primeren koordinator timske obravnave starejših, saj ima veliko gerontološkega znanja, zna komunicirati s starejšimi, je kompetenten na različnih področjih dela s starejšimi in zna usmeriti starejše k iskanju pomoči pri različnih strokovnjakih. Razprava: Socialni gerontolog je sicer še vedno dokaj nepoznan strokovni profil, zato menimo, da bi morali širšo javnost izobraževati in ozaveščati o njegovi vlogi in prispevku pri obravnavi, delu in skrbi za starejše. Zaposleni v institucionalnem okolju varstva starejših menijo, da bi socialni gerontolog lahko s svojim znanjem opazno prispeval skupnosti in povezoval domske službe, koordiniral timsko obravnavo starejših, pomagal starejšim pri vsakodnevnih opravilih ter sodeloval z lokalnim in regionalnim okoljem.
Keywords: socialni gerontolog, timsko delo, koordinator, sodelovanje, Koroški dom starostnikov
Published in ReVIS: 10.06.2026; Views: 343; Downloads: 9
Full text (698,10 KB)

Abstract: Izhodišča: V večgeneracijskih timih zdravstvene nege se srečujejo posamezniki različnih starostnih skupin, ki v delovno okolje prinašajo raznolike vrednote, oblikovane pod vplivom družbenih sprememb. Vrednote, ki jih oblikujejo družina, družba in delovno okolje, usmerjajo vedenje zaposlenih in imajo pomembno vlogo pri razvoju profesionalnih vrednot zdravstvene nege. Namen raziskave je bil proučiti vpliv generacijskih vrednot na timsko delo v zdravstveni negi. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna, neeksperimentalna metoda dela z deduktivnim pristopom empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. V raziskavi je sodelovalo 201 zaposlen na Interni kliniki UKC Ljubljana. Vprašalnik smo oblikovali s pregledom znanstvene literature, sestavljen je iz petih sklopov in vključuje vprašanja in trditve. Podatke smo zbrali s spletno anketo in jih analizirali z ustreznimi statističnimi metodami in testi. Rezultati: V raziskavi so sodelovale štiri generacije: baby boom (8,9 %), X (40,3 %), Y (33,3 %) in Z (17,9 %). Generacija baby boom je višje rangirala vrednote spoštovanja, zaupnosti, sočutja in strokovnosti, medtem ko je generacija Z poudarila veščino in avtentičnost. Vrednote v odnosu do pacienta so bile statistično povezane z zavzetostjo za delo. Osebne vrednote, kot so svoboda pri delu, uporaba informacijske tehnologije in duhovna rast, pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Razprava: Raziskava priporoča spodbujanje avtonomije, digitalna izobraževanja in krepitev timske dinamike. Predlaga se razvoj programov usposabljanja, ki temeljijo na univerzalnih vrednotah in ne na generacijskih stereotipih, kar lahko prispeva k večji učinkovitosti in harmoniji v zdravstveni negi.
Keywords: zdravstvena nega, vrednote, različne generacije, timsko delo
Published in ReVIS: 30.11.2025; Views: 952; Downloads: 19
Full text (2,71 MB)

Abstract: Organizacijska klima vključuje s strani zaposlenih zaznane značilnosti delovnega okolja, ki vplivajo na njihovo počutje in delo ter je ključen dejavnik uspešnosti organizacij. Namen diplomskega dela je bil raziskati trenutno organizacijsko klimo na oddelku SERVIS podjetja X ter podati predloge za izboljšave. Rezultati anketne raziskave med zaposlenimi so pokazali, da na oddelku prevladuje dobra organizacijska klima. Poleg ankete smo izvedli tudi štiri intervjuje, in sicer z zaposlenim, vodjo, direktorjem in kadrovsko službo. Analiza intervjujev razkriva različne perspektive glede delovnega okolja in organizacijske klime v podjetju X.
Keywords: klima, organizacija, sodelovanje, timsko delo, družbena odgovornost, trajnostni razvoj.
Published in ReVIS: 13.06.2025; Views: 1159; Downloads: 7
Full text (603,10 KB)

Keywords: timsko delo, medkulturne razlike, spolna raznolikost, magistrsko delo
Published in ReVIS: 13.12.2024; Views: 1282; Downloads: 18
Full text (1013,03 KB)

Abstract: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente. Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si. Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov. Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Keywords: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment.
Published in ReVIS: 16.06.2024; Views: 3375; Downloads: 137
Full text (1,99 MB)