Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja. Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga, dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor …), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 1219; Downloads: 112
Fulltext (2,76 MB)

Abstract: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 1981; Downloads: 80
Fulltext (1,83 MB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 1149; Downloads: 0
Fulltext (1,35 MB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Osnovno vodilo v diplomski nalogi je varovanje zdravja in življenja tako delavcev kot udeležencev cestnega prometa pri vgradnji komunalnih vodov v cestno telo državne ceste. Obravnavam o problematiko neusklajenosti predpis ov s samim potekom izvedbe del. Namen: Namen naloge je prikazati pasti pri projektiranju in izvedbi s poudarkom na varovanju zdravja in življenja delavcev ter varnosti prometnega toka. Metoda: Na kratko opisujem o trenutno veljavne predpise za gradnjo, promet in varstvo pri delu. V nadaljevanj u preučim o primer gradbišča na državni cesti in njegov odnos s prometnim tokom. Rezultati: Iz analize predpisov in prakse opisujem o ugotovitve v zvezi z odstopanji, kršitvami in nevarnostmi. Na podlagi ugotovljenih dilem podajam o predloge za dopolnitev ob stoječih zakonskih določb, s katerimi bi se dosegla višja raven varnosti na gradbiščih in prometnih površinah. Organizacija: Večje zavedanje vseh udeleženih, da je skrb za varnost delavcev in prometnih udeležencev izrednega pomena. Družba: I zboljšanje me dsebojnega usklajevanja predpisov in določitev prednostnih določb bi dvignila raven kakovosti v smislu varo vanja življenja in zdravja . Originalnost: Na področju organizacije dela gre za primer primerjave predpisov na papirju in praktične izvedbe, kar izbo ljšuje varnost v specifičnem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : Raziskava je omejena na delovišča s cestno zaporo naše države. Kot priložnost nadaljnjih raziskav bi lahko ocenili organiziranost drugih držav, kar bi doprineslo k popolnejši slik i stanja varnosti pri delu in varnosti udeležencev promet a v območju delovišča na cesti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zakonodaja, delovišče, gradnja, varnost, promet, državna cesta, zapora ceste
Published: 20.08.2021; Views: 850; Downloads: 0
Fulltext (1,87 MB)

Abstract: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Published: 28.09.2021; Views: 1209; Downloads: 103
Fulltext (949,36 KB)