Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Namen diplomskega dela je poglobljena analiza pojava dela na črno v gostinstvu, s poudarkom na vplivu te vrste dela na kadre in predstavitivi izkoriščevalskih strategij delodajalcev v izogib zakonitemu zaposlovanju. Cilj diplomskega dela je razumeti različne vidike te problematike, pri čemer se osredotočamo na taktike delodajalcev in načine izogibanja zakonitim postopkom zaposlovanja. Diplomsko delo opredeljuje značilnosti takšnega zaposlovanja, razloge za takšno nezakonito prakso ter preučuje vlogo, sankcije, posledice in učinkovitost inšpekcijskih služb. Delo je razdeljeno na teoretični del, ki analizira problematiko in zakonodajni okvir, in empirični del, kjer smo z anketo 100 gostinskih delavcev zbrali podatke, ki smo jih s kvantitativnimi metodami in deskriptivno statistiko analizirali. Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo oblikovali priporočila.
Keywords: Gostinstvo, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec, raziskava.
Published in ReVIS: 23.11.2024; Views: 145; Downloads: 4
Full text (5,85 MB)

Keywords: rekrutiranje, kadrovanje, zaposlovanje, magistrsko delo
Published in ReVIS: 07.11.2024; Views: 123; Downloads: 1
Full text (1,32 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Keywords: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 290; Downloads: 18
Full text (1,46 MB)

Abstract: Družabna omrežja so orodja, ki nam omogočajo digitalno komuniciranje. Namen magistrskega dela je podrobnejše razumevanje povezave med osebno blagovno znamko in zaposlitvijo. V magistrskem delu smo se v teoretičnem delu posvetili razlagi pojmov, ki se navezujejo na blagovno znamko, načine zaposlovanja in družabna omrežja v povezavi z zaposlitvijo. V raziskovalnem delu smo ugotavljali poznavanje pojma osebna blagovna znamka in razširjenost uporabe družabnih omrežij za iskanje novih kariernih priložnosti ter raziskali mnenje delodajalcev do osebne blagovne znamke. Na osnovi izvedenih analiz smo podali predloge za izboljšavo in ugotovili, da obstaja povezava med osebno blagovno znamko in iskanjem nove zaposlitve.
Keywords: Ključne besede: blagovna znamka, osebna blagovna znamka, družabna omrežja, zaposlovanje, LinkedIn, digitalno zaposlovanje.
Published in ReVIS: 04.03.2024; Views: 737; Downloads: 30
Full text (1015,55 KB)

Abstract: V magistrskem delu smo se podrobno poglobili v relevantno zakonodajo na področju zaposlovanja in skozi analizo zakonskih okvirov natančno predstavili način zaposlovanja v javni upravi. Z analizo podatkov o novih zaposlitvah, premestitvah in napredovanjih, ki nam jih je ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov iz centralne kadrovske evidence v obliki statističnih podatkov zagotovilo Ministrstvo za javno upravo, smo iskali odgovor na vprašanje, ali obstajajo vzorci, ki nakazujejo deviacijo od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave. Z omenjenima analizama smo iskali in tudi dobili odgovor na raziskovalno vprašanje »Ali do koruptivnih praks pri zaposlovanju v javni upravi prihaja zaradi nedosledne implementacije zakonodaje ali pa je zakonodaja neustrezna?«. Z normativno metodo smo analizirali relevantne zakone s področja zaposlovanja, z deduktivno in induktivno metodo pa smo interpretirali rezultate analize zaposlovanja v zadnjem letu in pol. Ker je analiza področne zakonodaje pokazala, da v nekaterih primerih dopušča hojo po robu in izigravanje, analiza navedenih podatkov pa pokazala, da obstajajo splošni vzorci ravnanj, ki pomenijo odstop od zasledovanja cilja profesionalne državne uprave in načela strokovne neodvisnosti državne uprave, te ugotovitve predstavljajo tudi podlago za pripravo sistemskih sprememb na področju uslužbenskega sistema in sistema zaposlovanja. Namen analize nikakor ni presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev v predmetnem obdobju, saj presojanje zakonitosti zaposlovanja v konkretnih primerih ni v pristojnosti avtorja, ampak v pristojnosti inšpekcijskih organov, ki nadzirajo pravilnost izvajanja predpisov s tega področja.
Keywords: korupcija, zakonodaja, zaposlovanje v javni upravi, enakost, pravice
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 882; Downloads: 38
Full text (1,06 MB)