1. PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTIGregor Tomažič, 2025, not set Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo.
Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«.
Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.
Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe. Keywords: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 94; Downloads: 3
Full text (2,17 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij. Keywords: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega. Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 137; Downloads: 9
Full text (1,42 MB) |
3. Stališča izvajalcev zdravstvene nege do kompetenčnega modela v zdravstveni negi razvitega v Sloveniji : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede, smer Javno zdravjeMinja Fištravec, 2024, master's thesis Abstract: Kompleksnost pacientovih potreb zahteva od izvajalcev zdravstvene nege poznavanje kompetenčnega modela in umestitev le-tega na vse ravni delovanja v zdravstveni negi. V raziskavi smo želeli ugotoviti poznavanje in odnos zdravstvenih delavcev do kompetenčnega modela v zdravstveni negi, razvitega v Sloveniji. Glavni cilj, ki smo ga zastavili, je ugotoviti, v kolikšni meri se aktivnosti zdravstvene nege v kliničnem okolju izvajajo skladno s kompetencami, navedenimi v dokumentu Poklicne aktivnosti in kompetence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Želeli smo dokazati, da se večina izvajalcev v zdravstveni negi zaveda svojih kompetenc in pomembnosti upoštevanja kompetenčnega modela z vidika kakovosti in varnosti pacientov, in da management v zdravstvenih ustanovah zaradi različnih razlogov največkrat ne organizira dela tako, da bi lahko vsi izvajalci opravljali svoje delo skladno s kompetencami. Prikazati smo želeli pomembnost poznavanja in delovanja zdravstvenih delavcev na področju zdravstvene nege skladno s kompetencami, saj samo tako lahko govorimo o kakovostni, etični in pravno varni zdravstveni negi. Keywords: kompetenčni model, zdravstvena nega, izvajalci zdravstvene nege, stališča izvajalcev Published in ReVIS: 23.01.2025; Views: 125; Downloads: 17
Full text (2,19 MB) |
4. PERIOPERATIVNA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI TREBUŠNE AORTENeja Novšak, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Anevrizma aorte nastane, kadar žilna stena oslabi in se izboči, takšna stena je šibka in lahko poči. Najpogosteje nastane v delu aorte, ki gre skozi trebuh, kar imenujemo anevrizma abdominalne aorte. Najpomembnejši in lahko smrten zaplet je raztrganje anevrizme, zato je potrebna takojšna operacija in zdravljenje. Vsak operativni poseg nosi tveganja, saj vključuje dejavnike, na katere ni mogoče vplivati in so lahko tudi življenjsko nevarni, zato mora imeti medicinska sestra, ki dela s takšnimi pacienti, potrebna znanja. Namen raziskave je preučiti perioperativno zdravstveno nego po operativnem posegu trebušne aorte.
Metode: Uporabili smo kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki so pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev pa smo razvrstili v tabele. Sekundarni vir podatkov smo pridobili s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature iz podatkovnih baz (Cobiss, PubMed, Google učenjak, MDPI).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb; medicinske sestre z žilnega oddelka. Odgovori intervjuvancev so si podobni in so seznanjeni s perioperativno zdravstveno nego po operaciji trebušne aorte. Intervjuvanke so pokazale poznavanje protokolov perioperativne zdravstvene nege, vendar so izpostavile pomanjkanje formalnega izobraževanja na tem področju pred začetkom dela. Vse so izrazile željo po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo na potrebo po prenovi strokovne literature in organizaciji izobraževanj o perioperativni negi bolnikov po operaciji trebušne aorte.
Razprava: Kljub poznavanju oskrbe so intervjuvanke poudarile pomen nenehnega izobraževanja. Pomanjkanje specifičnega usposabljanja kaže na potrebo po razvoju standardiziranih programov za medicinske sestre. Avtorica predlaga posodobitev literature in organizacijo dodatnih delavnic za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege. Keywords: abdominalna aorta, anevrizma, perioperativna zdravstvena nega Published in ReVIS: 14.01.2025; Views: 149; Downloads: 3
Full text (1,72 MB) |
5. Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene negeIngrid Deželan Marenče, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski.
Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi.
Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege. Keywords: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 189; Downloads: 14
Full text (1,79 MB) |
6. POMEN IMPLICITNEGA ZNANJA ZA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGETjaša Galjot, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Implicitno znanje v zdravstveni negi zajema nezavedno pridobljene veščine, izkušnje in intuicijo zdravstvenih delavcev, kar je ključno za izboljšanje delovanja zdravstvenih timov ter kakovosti in varnosti oskrbe. Raziskave poudarjajo, da je prepoznavanje in razumevanje tega znanja ključno, vendar formalno izobraževanje pogosto ne vključuje integracije implicitnega znanja. Namen diplomske naloge je bil usmerjen najprej v teoretično opredelitev implicitnega znanja in zdravstvene nege, čemur je sledil kvalitativni raziskovalni del, v katerem smo s pomočjo pregleda literature želeli proučiti dojemanje implicitnega znanja med zdravstvenimi delavci, njegove ključne vidike, načine prenosa in obstoječa priporočila za dvig kakovosti oskrbe pacientov.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela z uporabo metode sistematičnega pregleda literature. Podatke smo pridobili iz baz COBISS, Google Scholar, PubMed in Web of Science, pri čemer smo vključili objave med letoma 2019 in 2024. Iskanje, analiza in obdelava literature so potekali med majem in junijem 2024, v končno analizo pa smo vključili 15 enot od 314 identificiranih.
Rezultati: Potek iskanja literature je bil temeljit in sistematičen. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede in besedne zveze v slovenskem jeziku: "zdravstvena nega", "kakovost", "znanje" in "implicitno znanje" ter "nursing care", "quality", "knowledge" in "implicit knowledge" v angleškem jeziku. Pri pregledu zadetkov smo uporabili izključitvene kriterije, da bi zagotovili relevantnost in kakovost virov. Izključili smo študije, ki niso bile v angleškem ali slovenskem jeziku, tiste, ki niso ustrezale iskanemu časovnem obdobju, in tiste, ki niso bile prosto dostopne. Po uporabi izključitvenih kriterijev smo jih od 314 najdenih zadetkov za nadaljnjo analizo izbrali 15, v katerih je bilo naše raziskovalno področje najbolje opredeljeno.
Razprava: Analiza je pokazala, da zdravstveni delavci dojemajo implicitno znanje kot ključno za klinično odločanje in kakovost oskrbe pacientov. Prepoznavanje in učinkovito prenašanje tega znanja med zdravstvenimi delavci prispeva k izboljšanju zdravstvene prakse in organizacijskih rezultatov, kar vodi do večjega zadovoljstva pacientov. Analiza ugotovitev raziskovalcev v izbrani literaturi jasno pokaže, da je implicitno znanje ključno za kakovostno klinično odločanje in oskrbo pacientov. Priporočamo nadaljnje raziskave, osredotočene na vpliv kulturnih, organizacijskih in izobraževalnih dejavnikov na uporabo implicitnega znanja, ter razvoj izobraževalnih programov za njegovo boljše prepoznavanje in uporabo. Keywords: implicitno znanje, kakovost, znanje, zdravstvena nega Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 279; Downloads: 7
Full text (572,72 KB) |
7. Uporaba teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kostiSebastian Petković, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Maksilofacialno področje zdravstva se osredotoča na anatomijo zgornje čeljusti in obraznih kosti ter njihovo vlogo pri žvečenju, govoru in izražanju čustev, ki se kažejo skozi več pomembnih funkcij posameznika, npr. skozi mimiko obraza. Natančneje se maksilofacialno področje ukvarja z motnjami in poškodbami, ki prizadenejo glavo, obraz, vrat in usta, vključno s prirojenimi napakami, boleznimi in travmatičnimi poškodbami. Poškodbe obraznega predela so lahko posledica prometnih nesreč, športnih padcev in pretepov, simptomi pa vključujejo močno bolečino, otekline in težave pri žvečenju in govorjenju, ki sta temeljni funkciji tega dela glave. Namen naše raziskave je opredeliti uporabnost teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti.
Metodologija: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za namen raziskave smo uporabili domačo in tujo znanstveno literaturo, ki proučuje teoretični model Calliste Roy, uporabnost modela v praksi in povezanost modela s področjem maksilofacialnih poškodb oziroma poškodb obraznih kosti. Zadetke literature smo iskali v brezpačno dostopnih bibilografskih bazah (Google Učenjak, PubMed, COBISS, DKUM in Cochrane), uporabili pa smo izključitvene kriterije: leto objave članka (objava med 2008 in 2023), jezik (angleščina, slovenščina) in prosta dostopnost članka v celotnem obsegu ter ključne besede (v slovenskem jeziku: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti; v angleškem jeziku: patient, nursing, Callista Roy, facial bones trauma). Pri iskanju smo ključne besede v iskalnik posamezne bibliografske baze vpisali v istem vrstnem redu tako v slovenščini kot v angleščini, uporabili pa smo “Boolov operator”.
Rezultati: Zdravljenje maksilofacialnega področja zahteva multidisciplinarni pristop, v katerem med drugim sodelujejo oralni kirurgi in zobozdravniki, temeljna pa sta osredotočenost na povrnitev funkcije in estetske korekcije. Medicinske sestre so tu pomembne predvsem v predoperativni in postoperativni oskrbi ter pri obvladovanju bolečine in čustveni podpori, ki jo nudijo pacientom in njihovim družinam.
Razprava: Teorija Calliste Roy se osredotoča na prilagajanje in obvladovanje stresorjev, saj je to zelo pomemben dejavnik za delo medicinskih sester. C. Roy definira zdravje kot daljico, ki jo oblikujejo posameznikove sposobnosti prilagajanja ter poudarja fizične in psihosocialne potrebe pacientov. Uporaba teorije C. Roy omogoča celovito obravnavo in spodbujanje pacientove aktivne vloge v rehabilitaciji, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po poškodbi. Keywords: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 210; Downloads: 4
Full text (2,05 MB) |
8. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO - DEPRESIVNA EPIZODAAndraž Cukor, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo.
Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo.
Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov. Keywords: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra Published in ReVIS: 14.11.2024; Views: 322; Downloads: 21
Full text (1011,79 KB) |
9. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z REZISTENTNO BAKTERIJO V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUJernej Zakojč, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Rezistentne bakterije predstavljajo resno grožnjo v sodobnem zdravstvu, saj se učinkovito upirajo zdravljenju z antibiotiki. S celovitim pristopom k zdravstveni negi bolnikov z rezistentnimi bakterijami je mogoče doseči izboljšanje kvalitete oskrbe, zmanjšanje širjenja okužb in ohranjanje učinkovitosti zdravljenja v prihodnosti. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju, cilji pa so bili raziskati aktivnosti in izzive bolnikov v zdravstveni negi ter ugotoviti posebnosti, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri obravnavi bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe teoretičnega dela so bili zbrani primarni in sekundarni viri, pridobljeni iz podatkovnih baz (Cobiss, CINAHL, PubMed, ResearchGate, Google Učenjak). Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval 6 medicinskih sester z različnih bolnišničnih oddelkov, starejših od 25 let in z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj v kliničnem okolju.
Rezultati: Anketiranci navajajo, da so najpomebnejše aktivnosti zdravstvene nege individualizirani načrti zdravstvene nege glede na vrsto in mesto okužbe z rezistentno bakterijo, dosledno upoštevanje priporočil stroke, skrb za nego rane koloniziranega bolnika, izobraževanje zaposlenih, pacientov in njihovih družin, kakovostno čiščenje in razkuževanje, omejena izbira antibiotikov ter preprečevanje njihove prekomerne rabe in zmanjševanje strahu pred okužbo izvajalcev zdravstvene nege.
Razprava: Ugotovili smo, da je pri izvajanju zdravstvene nege bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju ključna uporaba osebne varovalne opreme, prav tako pa dosledno izvajanje higiene rok, individualni pristop, personaliziran načrt zdravstvene nege, izvedba ustrezne osamitve, ločevanje čistih in nečistih poti ter neprestano izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege. Vse to je bistveno za doseganje najboljših rezultatov v smislu zdravljenja in preprečevanja širjenja bolnišničnih okužb. Keywords: zdravstvena nega, bolnik, rezistentna bakterija, antibiotik Published in ReVIS: 31.10.2024; Views: 324; Downloads: 18
Full text (2,21 MB) |
10. VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVOJan Golob, 2024, undergraduate thesis Abstract: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo. Keywords: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 312; Downloads: 23
Full text (1,14 MB) |