Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO
Avtorji:ID Karajić, Fahrudin (Avtor)
ID Šimec, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DIP_Karajic_Fahrudin_2025.pdf (1,18 MB)
MD5: E2253E5D9FA5F0C3B3674F6BFF3BCA5E
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:POVZETEK Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL. Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika. Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Ključne besede:Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-11515 Novo okno
COBISS.SI-ID:232374275 Novo okno
Datum objave v ReVIS:13.03.2025
Število ogledov:181
Število prenosov:7
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
KARAJIĆ, Fahrudin, 2025, CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO [na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 15 april 2025]. Pridobljeno s: https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=11515
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Iščem podobna dela...Prosim, počakajte...
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COMPERHENSIVE TREATMENT OA A PATIENT WITH ARTERIAL HYPERTENSION
Opis:ABSTRACT Theoretical starting points: Arterial hypertension, which is also known as high blood pressure and represents an important health condition that often manifests itself without obvious symptoms - which is why it has the unofficial title of the silent killer High blood pressure in the modern world represents a serious health problem, with potentially serious complications - heart disease, stroke and kidney disease. The scale for measuring blood pressure is read in millimeters of mercury (mmHg), with normative values for systolic (upper) pressure up to 120 mmHg and diastolic (lower) pressure up to 80 mmHg. Methods: We used a qualitative research approach and a descriptive method. For the needs of the empirical work, primary and secondary sources were collected, analyzed and synthesized. The primary data for the analysis was obtained using the interview technique. The source of data was also a review of professional and scientific literature obtained with the help of the COBISS, Cochrane, PubMed, Google Scholar, DKUM, ScienceDirect and CINAHL databases. Results: Different degrees of hypertension are classified according to blood pressure readings, which requires accurate diagnosis and regular monitoring, both at home and by a professional. Risk factors for developing hypertension are divided into non-modifiable, such as age and family history, and modifiable, which include obesity, diet, physical activity and stress. Uncontrolled hypertension without professional treatment can lead to serious complications, which makes it imperative to treat it as a serious illness. Treatment is based on both lifestyle changes and pharmacological approaches, which depends on the severity and condition of the individual. Discussion: Successful management of hypertension at the level of a professional team requires a multidisciplinary approach, with nurses playing a key role in educating the patient, monitoring their health status, and promoting a healthy lifestyle. Their role also includes support in weight loss, use of dietary guidelines, and management of medication side effects if they occur. Through individualized care plans and collaboration with other professionals, nurses can help optimize treatment and improve the quality of life of patients with hypertension.
Ključne besede:Key words: Patient, comprehensive treatment, arterial hypertension, blood pressure.


Nazaj