Repository of colleges and higher education institutions

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z GOLENJO RAZJEDO
Authors:ID Zajc, Anja (Author)
ID Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf 3960$$anja_zajc_diplomska_naloga_(2).pdf (1,53 MB)
MD5: 788FB5AADBE25F27A19F12ECD5EA5EA3
 
Language:Slovenian
Work type:Bachelor thesis/paper
Organization:UNM FZV - University of Novo mesto - Faculty of Health Sciences
Abstract:Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo. Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1). Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Keywords:Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Year of publishing:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12374 New window
Publication date in ReVIS:05.10.2025
Views:70
Downloads:1
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:English
Title:NURSING CARE OF A PATIENT WITH A LEG ULCER
Abstract:ABSTRACT Theoretical Background: Venous leg ulcer (VLU) is a chronic wound on the lower leg, primarily caused by chronic venous insufficiency and venous hypertension. It presents with pain, swelling, itching, discharge, and varicose veins, and significantly reduces quality of life. Diagnosis is based on medical history, assessment of risk factors, and duplex Doppler ultrasound; classification is performed using the Widmer and CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) systems, while pain is assessed using the VAS (Visual Analogue Scale) and NRS (Numeric Rating Scale). It results from damage to venous valves, reflux or obstruction, and weakened muscle pump, leading to venous hypertension, inflammation, and tissue changes. Nursing care follows the phases of wound healing (hemostasis, inflammation, proliferation, remodeling) and the T.I.M.E. concept (tissue – infection/inflammation – moisture – epithelialization): tissue preparation, infection control, moisture balance, and promotion of epithelialization, while simultaneously protecting the surrounding skin and ensuring proper hygiene. The cornerstone of treatment is compression therapy (long-/short-stretch bandages, systems, stockings), taking contraindications into account. If necessary, venoactive drugs, pentoxifylline, analgesics, and antibiotics in case of infection are added. Pain, which is common and affects quality of life, is treated multimodally with medications and non-pharmacological measures. The choice of dressings is individualized according to the wound phase and exudate level, with emphasis on multidisciplinary cooperation and continuous monitoring for successful treatment. The aim of the research was to examine the nursing care of a patient with a venous leg ulcer. Method: The study was conducted using a quantitative research approach and a descriptive work method. The research sample was convenient, including 113 nursing care providers working in various areas of healthcare. Data collection was carried out through an online survey. The invitation to participate was posted on a Facebook profile and shared via other social networks (Instagram). The collected data were processed using Microsoft Office Excel, and presented graphically in tables and charts. Results: The results showed that the most represented age groups among respondents were 18–24 years (30%) and 25–34 years (27%), with women predominating (90%) and men representing 10%. Most respondents had a secondary school (42%), higher vocational (27%), or university/postgraduate education (31%). They most often worked in specialist outpatient clinics (35%) or hospitals/clinical centers (24%). According to healthcare workers, most patients with venous leg ulcers experience pain occasionally (35%) or several times a week (35%). In pain relief, healthcare workers most often recommend lighter bandaging (46%) and the use of analgesics (28%), and less frequently refer patients to a pain management clinic (4%). The most commonly used dressings were alginates (x̄ = 3,8) and polyurethane foams (x̄ = 2,7), while among compression aids, long-stretch bandages (x̄ = 3,8) were the most common. Compression stockings (x̄ = 2,7) and short-stretch bandages (x̄ = 2,7) were used occasionally, with 61% of respondents not using any compression aids. The greatest challenges in caring for patients with venous leg ulcers were reported to be workload pressure (x̄ = 4,2) and lack of time (x̄ = 4,1). Discussion: We found that patients with venous leg ulcers most often experience pain several times a week or occasionally, whereas research shows a much higher frequency, including daily pain. This suggests that healthcare workers may underestimate patients’ pain, which could be related to so-called silent pain in the elderly and cognitively impaired. We also found that standardized tools for pain assessment, such as VAS and NRS, are rarely used, making it difficult to monitor treatment effectiveness. In treatment, alginate dressings and polyurethane foams were most commonly used, while compression systems (SYS), recommended by guidelines, were rarely used, mainly due to discomfort when worn and insufficient patient education.
Keywords:Keywords: chronic wound, venous ulcer, pain, nursing care, compression therapy.


Back