Repository of colleges and higher education institutions

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:STALIŠČA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE GLEDE PREPREČEVANJA VROČINSKIH KRŠEV PRI OTROKU
Authors:ID Tretjak, Igor (Author)
ID Pance, Slobodanka (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf 4128$$igor_tretjak_diplomska_.pdf (1,35 MB)
MD5: A9930939381C6196098B0EA75BBDC7B4
 
Language:Slovenian
Work type:Bachelor thesis/paper
Organization:UNM FZV - University of Novo mesto - Faculty of Health Sciences
Abstract:Teoretična izhodišča: Vročinski krči predstavljajo najpogostejšo obliko krčev pri otrocih in se praviloma pojavijo ob povišani telesni temperaturi, ki preseže 38 °C. Največkrat jih zasledimo pri malčkih, starih med šestim mesecem in petim letom starosti, pri čemer je pojavnost največja v zgodnjem otroštvu. To stanje starši pogosto dojemajo kot resno in življenjsko ogrožajoče, zato so ob napadih praviloma zelo prestrašeni. Prav zaradi tega je bistveno, da imajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno strokovno znanje, ki jim omogoča pravočasno prepoznavo simptomov, pravilno ukrepanje ter učinkovito izobraževanje staršev in družin. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stališča izvajalcev zdravstvene nege glede preprečevanja vročinskih krčev pri otrocih ter ugotoviti, kako sami zaznavajo in obravnavajo tovrstne primere v praksi. Metode: Raziskava je bila zasnovana v okviru kvantitativnega raziskovalnega pristopa in izvedena z uporabo opisne metode dela. Empirični del temelji na obdelavi primarnih in sekundarnih podatkovnih virov. Kot glavno tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje, v katerem je sodelovalo 103 izvajalcev zdravstvenih storitev. Poleg tega smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo ter se oprli na bibliografske in znanstvene baze, kot so Cobiss, PubMed in SpringerLink. Rezultati: Izsledki ankete kažejo, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje kot značilne simptome vročinskih krčev prepoznavajo zategovanje mišic, trzanje celotnega telesa, neodzivnost in ohlapnost. Manj pogosto pa poročajo o znakih, kot so bledica, pomodrenje, obračanje oči in posamezni trzljaji udov. Pri ukrepanju ob povišani telesni temperaturi se najpogosteje poslužujejo antipiretičnih svečk, zagotavljanja ustreznih pogojev v prostoru in spodbujanja hidracije, redkeje pa uporabijo obkladke ali mlačne kopeli. Ob nastopu krča zdravstveni delavci običajno znižujejo temperaturo, obveščajo pediatra in ob dalj časa trajajočih napadih uporabijo zdravilo Stesolid. V primeru prvih napadov ali znakov dihalne stiske ter poškodb otroka je stik s pediatrom nujen. Kot preventivo najpogosteje navajajo spremljanje telesne temperature in pravočasno uporabo zdravil za zniževanje vročine. Večino znanja o tej problematiki pridobivajo iz strokovne literature ter različnih izobraževanj, medtem ko spletni viri in osebne izkušnje staršev predstavljajo redkejši vir informacij. V praksi pa se večina anketiranih s tovrstnimi primeri srečuje redko oziroma le občasno. Razprava: Analiza raziskave je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege razpolagajo z razmeroma visokim znanjem o ukrepanju pri vročinskih krčih, kljub temu pa številni avtorji opozarjajo, da je področje izobraževanja ključno za zagotavljanje ustrezne obravnave. Pregled literature kaže, da so različne oblike izobraževalnih pristopov učinkovite in da prispevajo k boljši pripravljenosti zdravstvenih delavcev. Pomembno je poudariti, da je stalno izpopolnjevanje znanja nujno, saj se smernice na tem področju hitro razvijajo, izvajalci pa morajo zagotavljati kakovostno, varno in sodobno obravnavo otrok ter njihovih družin.
Keywords:vročinski krči, povišana telesna temperatura, otroci, izobraževanje staršev
Year of publishing:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12869 New window
Publication date in ReVIS:21.12.2025
Views:64
Downloads:0
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:English
Title:VIEWS OF NURSING PROVIDERS REGARDING THE PREVENTION OF FEBRILE CONVOLSIONS IN A CHILD AGE
Abstract:Theoretical background: Febrile seizures represent the most common type of convulsions in children and usually occur in association with elevated body temperature exceeding 38 °C. They are most frequently observed in children between six months and five years of age, with the highest incidence in early childhood. Parents often perceive this condition as severe and life-threatening, which makes them extremely anxious during seizures. For this reason, it is crucial that healthcare providers possess adequate professional knowledge, enabling them to promptly recognize symptoms, intervene appropriately, and effectively educate parents and families.The purpose of the study was to gain insight into the attitudes of healthcare providers regarding the prevention of febrile seizures in children and to determine how they perceive and manage such cases in practice. Methods: The study was designed within a quantitative research framework and conducted using a descriptive method. The empirical part was based on the analysis of both primary and secondary data sources. The main technique for data collection was a survey, in which 103 healthcare providers participated. In addition, a review of national and international professional literature was carried out, relying on bibliographic and scientific databases such as Cobiss, PubMed, and SpringerLink. Results: Survey results show that healthcare providers most frequently identify muscle stiffening, generalized body jerking, unresponsiveness, and floppiness as typical symptoms of febrile seizures. Less frequently reported signs include paleness, cyanosis, eye rolling, and localized limb twitching. When responding to elevated body temperature, providers most often administer antipyretic suppositories, ensure appropriate environmental conditions, and encourage hydration, while cold compresses or lukewarm baths are used less frequently. During seizures, healthcare professionals usually attempt to reduce fever, notify a pediatrician, and, in prolonged cases, administer Stesolid. Pediatric consultation is considered essential in cases of first episodes, prolonged seizures, or when respiratory distress and injuries are present. Preventive measures most commonly include monitoring body temperature and timely use of antipyretics. Most knowledge on this topic is obtained from professional literature and training, while online sources and parental experiences are mentioned less frequently. In practice, many respondents encounter febrile seizures rarely or only occasionally. Discussion: The study indicates that healthcare providers demonstrate relatively high levels of knowledge regarding the management of febrile seizures. Nevertheless, numerous authors stress the importance of continuous education as a key factor in ensuring adequate care. Literature reviews reveal that various educational approaches are effective and contribute to better preparedness among healthcare workers. It is important to emphasize that continuous professional development is indispensable, since guidelines in this area evolve rapidly, and healthcare providers must deliver safe, high-quality, and up-to-date care to both children and their families.
Keywords:febrile seizures, fever, children, parent education


Back