Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Analiza dejavnikov tveganja in njihovega vpliva na nastanek stresne urinske inkontinence po porodu : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Fizioterapija
Avtorji:ID Kristovič, Minea (Avtor)
ID Takač, Iztok (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Kovačič, Tine (Komentor)
Datoteke:URL https://d.cobiss.net/repository/si/files/279101443/178121/Kristovi%C4%8D_Minea_md_2026.pdf
 
.pdf Kristovic_Minea_md_2026.pdf (2,68 MB)
MD5: 2C6A69CBB073D7336EA7FBE742547CF0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea
Opis:Uvod: Stresna urinska inkontinenca je pogosto stanje prvorodk eno leto po porodu, ki lahko negativno vpliva na kakovost njihovega življenja. Zaradi simptomov nehotenega uhajanja urina ob naporu, kašljanju, kihanju in smejanju se izogibajo aktivnostim in telesni dejavnosti, kar vpliva na potek stanja. Raziskovalna vrzel v literaturi je prepoznavanje dejavnikov tveganja in razvoj lokalno prilagojenih preventivnih programov. Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv izbranih dejavnikov tveganja na pojavnost stresne urinske inkontinence po porodu in preveriti, ali so ti dejavniki (vaginalni porod, telesna nedejavnost, višja starost prvorodke, povišan indeks telesne mase, sedeče delovno mesto) statistično značilno povezani z njenim nastankom. Metode dela: V raziskavo je bil vključen neslučajnostni priložnostni vzorec, 100 prvorodk eno leto po porodu na Ptuju in Mariboru. Uporabili smo anketni vprašalnik, sestavljen na podlagi validiranega vprašalnika International Consultation on Incontinence Questionnaire – Short form, Pregnancy Physical Activity Questionnaire in Varna vadba v nosečnosti. Vprašalnik je vključeval demografske podatke, podatke o načinu poroda, telesni dejavnosti, delovnem mestu, telesni masi in prisotnosti simptomov stresne urinske inkontinence. Rezultati: Statistično pomembno razliko smo zaznali pri vaginalnem porodu (p = 0,011) in indeksu telesne mase ≥ 25 kg/m² (p = 0,0345), pri preostalih dejavnikih tveganja, kot so telesna nedejavnost (p = 0,305), sedeče delovno mesto (p = 0,142) in višja starost prvorodke, pomembnih statističnih razlik nismo zaznali. Razprava in zaključek: Čeprav smo zaznali le dve izmerjeni statistično pomembni razliki, lahko trdimo, da so tudi preostali dejavniki tveganja pomembni pri razvoju lokalno prilagojenih preventivnih programov. Razlike bi morda bile večje, če bi vključili večji vzorec.
Ključne besede:poporodno obdobje, dejavniki tveganja, stresna urinska inkontinenca, telesna dejavnost
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:M. Kristovič
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:75 str., [10] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-13875 Novo okno
UDK:616.62-008.22:618.6/.7(043.5)
COBISS.SI-ID:279101443 Novo okno
Datum objave v ReVIS:22.05.2026
Število ogledov:26
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:Introduction: Stress urinary incontinence is a common condition in first-time mothers one year after giving birth, which can negatively affect their quality of life. Due to symptoms of involuntary urine leakage during exertion, coughing, sneezing, and laughing, they avoid activities and physical exercise, which affects the course of the condition. Identifying risk factors and developing locally adapted prevention programs is crucial. The purpose of this master's thesis was to investigate the impact of selected risk factors on the incidence of stress urinary incontinence after childbirth and to verify whether these factors (vaginal delivery, physical inactivity, older age of first-time mothers, higher body mass index, sedentary job) are statistically significantly associated with its occurrence. Methods: The study included a non-random convenience sample of 100 first-time mothers one year after giving birth in Ptuj and Maribor. We used a questionnaire based on the validated International Consultation on Incontinence Questionnaire – Short form, Pregnancy Physical Activity Questionnaire, and Safe Exercise during Pregnancy. The questionnaire included demographic data, data on the mode of delivery, physical activity, occupation, body weight, and the presence of symptoms of stress urinary incontinence. Results: We found a statistically significant difference in vaginal delivery (p = 0.011) and an elevated body mass index ≥ 25 kg/m² (p = 0.0345), while no significant statistical differences were found for other risk factors such as physical inactivity (p = 0.305), sedentary work (p = 0.142), and older age of primiparas. Discussion and conclusion: Although we found only two statistically significant differences, we can conclude that other risk factors are also important in the development of locally adapted prevention programs. The differences might have been greater if we had included a larger sample.
Ključne besede:postnatal period, risk factors, stress urinary incontinence, physical activity


Nazaj