| Title: | Zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri celostni obravnavi bolnikov z malignim obolenjem |
|---|
| Authors: | ID Požar, Helena (Author) ID Leskovic, Ljiljana (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | 4400$$helena_pozar_-_magistrsko_delo_-_zdravstvenovzgojno_delo_medicinske_sestre_pri_celostni_obravnavi_bolnikov_z_malignim_obolenjem.pdf (1,60 MB) MD5: FE4218B72F92C1795465377308A4E6BA
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis/paper |
|---|
| Organization: | UNM FZV - University of Novo mesto - Faculty of Health Sciences
|
|---|
| Abstract: | Teoretična izhodišča: Maligna obolenja predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem ter zahtevajo celostno, kontinuirano in bolniku prilagojeno obravnavo. V tem procesu ima medicinska sestra pomembno zdravstvenovzgojno, podporno, svetovalno in koordinacijsko vlogo. Zdravstvenovzgojno delo bolnikom omogoča boljše razumevanje bolezni, zdravljenja, neželenih učinkov in samooskrbe, hkrati pa prispeva k večji varnosti, opolnomočenju in kakovosti življenja. Pomembno strokovno izhodišče pri načrtovanju zdravstvene nege predstavljajo teorije in modeli zdravstvene nege, ki omogočajo celostno razumevanje bolnikovih potreb. Namen magistrske naloge je bil raziskati zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri celostni obravnavi bolnikov z malignimi obolenji.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer sta bili uporabljeni deskriptivna in analitična metoda raziskovanja. Podatki so bili zbrani s spletnim anketnim vprašalnikom 1KA. V raziskavo je bilo vključenih 201 izvajalcev zdravstvene nege, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Zbrani podatki so bili obdelani s programoma IBM SPSS Statistics in Microsoft Excel. Pri analizi podatkov so bile uporabljene metode deskriptivne statistike, Spearmanov korelacijski koeficient, Kruskal-Wallisov test ter Bonferronijeva korekcija za preverjanje statistično značilnih razlik med skupinami.
Rezultati: Ugotovitve raziskave kažejo, da medicinske sestre zdravstvenovzgojno vlogo pri celostni obravnavi bolnikov z malignim obolenjem ocenjujejo kot zelo pomembno. Pri tem največji pomen pripisujejo individualno prilagojeni komunikaciji, vključevanju bližnjih v proces zdravstvene nege, strokovnemu znanju in praktičnim izkušnjam. Uporaba teorij zdravstvene nege je bila ocenjena kot zmerna. Med najbolj prepoznanimi teoretičnimi izhodišči so model štirinajstih življenjskih aktivnosti Virginie Henderson, teorija samooskrbe Dorothee Orem in teorija medosebnih odnosov Hildegard Peplau. Lestvica za preverjanje uporabe teorij in modelov zdravstvene nege je pokazala visoko zanesljivost (? = 0,946). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike glede na raven zdravstvene dejavnosti (?2(2) = 10,085; p = 0,006). Najvišji povprečni rang je bil ugotovljen na primarni ravni (MR = 116,97), najnižji pa na terciarni ravni (MR = 88,41). Bonferronijeva korekcija je potrdila statistično značilno razliko med primarno in terciarno ravnjo (p = 0,010). Med stopnjo izobrazbe in uporabo teorij zdravstvene nege ni bilo ugotovljene statistično značilne povezanosti (? = -0,050; p = 0,484). Lestvica samozaupanja pri izvajanju zdravstvenovzgojnega dela je pokazala ustrezno zanesljivost (? = 0,788). Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično značilne razlike glede na delovno dobo (?2(7) = 27,433; p < 0,001). Najvišje samozaupanje je bilo ugotovljeno pri medicinskih sestrah z daljšo delovno dobo, zlasti v skupinah od 26 do 30 let (MR = 149,07), od 31 do 35 let (MR = 143,75) ter 36 let ali več (MR = 132,61). Rezultati kažejo, da daljša delovna doba pomembno prispeva k višji ravni samozaupanja pri zdravstvenovzgojnem delu.
Razprava: Ugotovitve raziskave potrjujejo, da zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre predstavlja nepogrešljiv sestavni del celostne onkološke obravnave bolnikov z malignim obolenjem. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri informiranju, opolnomočenju in podpori bolnikom ter njihovim bližnjim, saj z zdravstvenovzgojnimi intervencijami prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni, zdravljenja, samooskrbe in prilagajanja spremenjenim življenjskim okoliščinam. Kljub temu rezultati kažejo, da uporaba teorij zdravstvene nege v klinični praksi ni vedno sistematična, čeprav medicinske sestre prepoznavajo njihov pomen. To opozarja na potrebo po učinkovitejšem povezovanju teoretičnega znanja s kliničnim delom ter po večji podpori pri prenosu teoretičnih modelov v vsakodnevno obravnavo bolnikov. Teorije
zdravstvene nege lahko predstavljajo pomembno strokovno izhodišče za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje individualizirane zdravstvene nege. Za izboljšanje prakse so zato ključni kontinuirano strokovno izobraževanje, krepitev organizacijske podpore, sistematično vključevanje zdravstvene vzgoje v klinične protokole ter razvoj praktičnih orodij, ki bi medicinskim sestram olajšala uporabo teorij zdravstvene nege pri vsakodnevnem delu z bolniki z malignim obolenjem. |
|---|
| Keywords: | zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, maligna obolenja, celostna obravnava, teorije zdravstvene nege, onkološka zdravstvena nega |
|---|
| Year of publishing: | 2026 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-14079  |
|---|
| Publication date in ReVIS: | 19.06.2026 |
|---|
| Views: | 55 |
|---|
| Downloads: | 0 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |