| Title: | Umetna inteligenca v internetu stvari: od zajema podatkov do napovedovanja dogodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologije |
|---|
| Authors: | ID Adam, Christian (Author) ID Kokot, Tomaž (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | Adam_Christian_dd_2026.pdf (2,18 MB) MD5: AA05340091E5E2C6B9F54607028AE0B9
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Bachelor thesis/paper |
|---|
| Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | UAMEU - Alma Mater Europaea University
|
|---|
| Abstract: | Diplomsko delo obravnava uporabo umetne inteligence pri napovedovanju degradacijskih procesov v okoljih interneta stvari. V raziskavi sem želel preveriti, ali kompleksnejši sekvenčni modeli, kot je LSTM, v praksi res prinašajo boljše napovedne rezultate, ali pa so lahko enostavnejši modeli, na primer linearna regresija, v določenih primerih primerljivejši in stabilnejši. Empirični del vključuje tri medsebojno povezane eksperimente. Prvi eksperiment temelji na simuliranem, pretežno linearnem signalu, kjer razlike med modeloma niso bile izrazite (RMSE: linearna regresija 0,0551; LSTM 0,0563 v normaliziranem prostoru pri oknu 50). V drugem eksperimentu je bil uporabljen signal z izrazito režimsko spremembo, ki je povzročila odstopanje testnih podatkov od učne porazdelitve. V tem primeru se je pokazalo, da se lahko napaka modela LSTM močno poveča (RMSE: linearna regresija 0,0905; LSTM 0,7812), medtem ko linearna regresija ohrani stabilnejšo napovedno uspešnost. Tretji eksperiment temelji na realnem industrijskem podatkovnem naboru NASA C-MAPSS (FD001), kjer je LSTM dosegel zmerno prednost pri napovedovanju preostale življenjske dobe v ciklih (linearna regresija: MAE 13,67; RMSE 16,29; LSTM: MAE 13,31; RMSE 15,73). Rezultati raziskave kažejo, da večja kompleksnost modela sama po sebi ne zagotavlja boljše napovedne uspešnosti. Pomembno vlogo imata predvsem struktura podatkov in ustrezna metodološka zasnova eksperimentov, ki vključuje kronološki razrez podatkov, preprečevanje prenosa informacij med učnim in testnim delom, skaliranje samo na učni množici ter dosledno poročanje metrik v pravilni skali. Pri analizi realnih podatkov se je dodatno pokazalo, da morajo biti metrike in grafični prikazi vezani na iste napovedi po povratni transformaciji, sicer lahko pride do neskladij med programsko implementacijo in poročilom rezultatov. |
|---|
| Keywords: | internet stvari (IoT), umetna inteligenca, globoko učenje, LSTM, linearna regresija |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Place of performance: | Maribor |
|---|
| Publisher: | C. Adam |
|---|
| Year of publishing: | 2026 |
|---|
| Year of performance: | 2026 |
|---|
| Number of pages: | 36 str., [8] f. pril. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-14088  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 282488067  |
|---|
| UDC: | 004.8:004.738.5(043.2) |
|---|
| Publication date in ReVIS: | 22.06.2026 |
|---|
| Views: | 38 |
|---|
| Downloads: | 1 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |