| Abstract: | To diplomsko delo se ukvarja z uporabo virtualne realnosti (VR) v fizioterapevtski rehabilitaciji pacientov z nevrološkimi boleznimi, kot so možganska kap, Parkinsonova bolezen in multipla skleroza. Cilj dela je preučiti, kako lahko intervencije na podlagi VR prispevajo k izboljšanju aktivnosti vsakdanjega življenja (ADL) in kakšne prednosti imajo v primerjavi s tradicionalnimi fizioterapevtskimi ukrepi. V okviru sistematičnega pregleda literature v skladu s smernicami PRISMA se v znanstvenih podatkovnih bazah, kot sta PubMed in PEDro, poiščejo in pregledajo ustrezne študije. Izbirna merila vključujejo med drugim uporabo immersivnih sistemov VR, osredotočenost na nevrološke diagnoze ter zajemanje izidov, povezanih z ADL, v primerjavi s konvencionalno terapijo. Poleg tega se upoštevajo tehnične in metodološke izzive pri uporabi VR v klinični praksi, na primer v zvezi z uporabniško prijaznostjo, stroški usposabljanja terapevtov in možnimi stranskimi učinki. Rezultati tega dela naj bi dali pregled nad učinkovitostjo, omejitvami in potencialom nevro-rehabilitacije, podprte z VR, in tako prispevali k nadaljnjemu razvoju in optimizaciji sodobnih rehabilitacijskih strategij.This bachelor thesis deals with the use of virtual reality (VR) in the physiotherapeutic rehabilitation of patients with neurological diseases such as stroke, Parkinson's disease and multiple sclerosis. The aim of the work is to investigate how VR-based interventions can contribute to the improvement of activities of daily living (ADL) and what advantages they have over traditional physiotherapy measures. As part of a systematic literature search according to PRISMA guidelines, relevant studies are searched and reviewed in scientific databases such as PubMed and PEDro. The selection criteria include the use of immersive VR systems, the focus on neurological diagnoses and the recording of ADL-related outcomes in comparison to conventional therapy. In addition, technical and methodological challenges in the use of VR in clinical practice are considered, for example in terms of user-friendliness, training requirements for therapists and possible side effects. The results of this work should provide an overview of the effectiveness, limitations and potential of VR-supported neurorehabilitation and thus contribute to the further development and optimization of modern rehabilitation strategies. |
|---|