Show document

A+ | A- | | SLO | ENG

Title: Analiza implementiranosti holističke sestrinske skrbi unutar paliativne skrbi u republici Hrvatskoj i prijedlog unapređenja izlaznih kompetencija studenata preddiplomskog studija sestrinstva Authors: ID Košanski, Tina (Author) ID Neuberg, Marijana (Mentor) More about this mentor... Files: DR_Kosanski_Tina_2025.pdf (2,64 MB) MD5: 9B6B6F580784B76B229FC25F01154ED6   Language: Croatian Work type: Doctoral dissertation Typology: 2.08 - Doctoral Dissertation Organization: UNM FZV - University of Novo mesto - Faculty of Health Sciences Abstract: Holistička sestrinska skrb važna je u radu s bolesnicima u palijativnoj skrbi. U svakodnevnom radu naglasak se stavlja na fizičke potrebe bolesnika. Takav pristup u zdravstvenoj njezi ne odražava cjelovitost čovjeka. Navedeno područje nije istraženo u Republici Hrvatskoj, stoga je temeljna svrha istraživanja analizirati implementiranost holističke sestrinske skrbi u palijativnoj skrbi. Provedeno je kvantitativno istraživanje, a podatci su prikupljeni s pomoću anketnog upitnika. Upitnik uključuje sociodemografske podatke te podatke o organizacijskim karakteristikama posla, istražuje se učestalost provođenja intervencija za zbrinjavanje fizičkih, psihičkih, socijalnih i duhovnih potreba te samoprocjena znanja sudionika o intervencijama. Također, procjenjuju se zastupljenost holističke skrbi u formalnom obrazovanju, potreba za dodatnom edukacijom, ograničenja u provođenju holističke sestrinske skrbi i korištenje komplementarnih metoda skrbi. Uzorak čine 194 medicinske sestre svih razina obrazovanja koje rade u službama specijalističke palijativne skrbi. Većinu uzorka čine žene, njih 177 (91,20 %), medicinske sestre/tehničari opće njege, njih 96 (49,5 %) te zaposleni u ustanovi ili na odjelu za palijativnu skrb, njih 109 (56,20 %). Medicinske sestre najrjeđe zbrinjavaju psihičke i duhovne potrebe bolesnika (p<0,001) i o njima imaju najmanje znanja (p<0,001). Sudionici s višom razinom obrazovanja ne zbrinjavaju češće psihičke (p=0,653) i duhovne potrebe (p=0,772). Također, nema razlika u provođenju holističke skrbi s obzirom na mjesto zaposlenja. Komplementarne metode skrbi provodi 47,90 % sudionika, a nedostatak vremena smatraju najvećim ograničenjem u provođenju holističke skrbi. Veći naglasak u edukaciji medicinskih sestara potrebno je staviti na psihičku i duhovnu skrb te na komplementarne metode skrbi kako bi se unaprijedila holistička skrb palijativnih bolesnika. Za sveobuhvatni uvid u potrebe bolesnika, u budućim istraživanjima trebalo bi ispitati njihovu percepciju o holističkoj sestrinskoj skrbi. Keywords: holizam, palijativna skrb, zdravstvena njega, bolesnici, edukacija Year of publishing: 2025 PID: 20.500.12556/ReVIS-14196  COBISS.SI-ID: 241958403  Publication date in ReVIS: 10.07.2026 Views: 219 Downloads: 3 Metadata:    Cite this work Plain text BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Copy citation

Share: Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Secondary language

Language:	Slovenian
Title:	Analiza izvajanja holistične zdravstvene nege na področju paliativne oskrbe v Republiki Hrvaški in predlog za izboljšanje izhodnih kompetenc študentov dodiplomskega študija zdravstvene nege
Abstract:	Holistična zdravstvena oskrba je bistvenega pomena v kontekstu paliativne oskrbe. Vendar pa se v vsakdanji praksi poudarek pogosto daje fizičnim potrebam pacientov, pri čemer se zanemarja večdimenzionalna narava človeka. Na Hrvaškem je to področje še vedno premalo raziskano. Glavni cilj te študije je bil raziskati izvajanje holistične oskrbe v okoljih paliativne oskrbe. Izvedena je bila kvantitativna študija z uporabo vprašalnika, zasnovanega za zbiranje socialno-demografskih podatkov, organizacijskih značilnosti, pogostosti intervencij, ki obravnavajo fizične, psihološke, socialne in duhovne potrebe, ter samoocene udeležencev o njihovi usposobljenosti glede teh intervencij. Vprašalnik je ocenil tudi prisotnost holističnega pristopa v formalnem izobraževanju medicinskih sester, zaznano potrebo po dodatnem usposabljanju, ovire pri izvajanju in uporabo komplementarnih terapij. Vzorec je obsegal 194 medicinskih sester z različnimi stopnjami izobrazbe, ki delajo v specializiranih službah paliativne oskrbe. Večina jih je bila žensk (n = 177, 91,2 %), medicinskih sester/tehnikov splošne nege (n = 96, 49,5 %) in zaposlenih v ustanovah ali oddelkih, specializiranih za paliativno oskrbo (n = 109, 56,2 %). Rezultati kažejo, da so bile psihološke in duhovne potrebe najmanj pogosto obravnavane (p < 0,001), udeleženci pa so poročali o najnižji ravni znanja na teh področjih (p < 0,001). Višja raven izobrazbe ni bila povezana s povečanim zagotavljanjem psihološke (p = 0,653) ali duhovne oskrbe (p = 0,772). Glede na delovno okolje niso bile ugotovljene statistično značilne razlike. Skoraj polovica udeležencev (47,9 %) je poročala o uporabi komplementarnih terapij, medtem ko se je pomanjkanje časa izkazalo kot največja ovira za izvajanje celostne oskrbe. Za izboljšanje kakovosti celostne zdravstvene nege v ustanovah za paliativno oskrbo bi morali programi usposabljanja za zdravstvene delavce dati večji poudarek psihološkim in duhovnim razsežnostim ter komplementarnim terapijam. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati perspektivo pacientov na celostno oskrbo in tako zagotoviti celovitejše razumevanje potreb po oskrbi.
Keywords:	holizem, paliativna oskrba, zdravstvena nega, bolniki, edukacija

Back