| Abstract: | Uvod: Varnost pacientov je ena najpomembnejših komponent kakovosti zdravstvenega varstva in se nanaša na sistematično preprečevanje napak in neželenih dogodkov, ki se lahko pojavijo med zagotavljanjem zdravstvenih storitev. Spremljanje varnosti pacientov je globalno prepoznano kot prednostna naloga, saj so zdravniške napake med glavnimi vzroki neželenih izidov, vključno z invalidnostjo in smrtjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje varnost pacientov kot okvir organiziranih dejavnosti, ki zagotavljajo, da so tveganja čim manjša. V Republiki Hrvaški je osredotočenost na varnost pacientov postala prednostna naloga v nacionalnih strategijah, s prizadevanji za izboljšanje zdravstvenih postopkov in zmanjšanje števila zamujene oskrbe, vendar z določenimi administrativnimi in organizacijskimi težavami. Zamujena oskrba se nanaša na neizvedene ali nepopolno izvedene postopke, ki lahko resno ogrozijo varnost pacientov in povečajo tveganje za incidente. Glavni problem te raziskave je ugotoviti vpliv izvajanja standardiziranih postopkov in varnostne kulture na zmanjšanje pogostosti zamujene oskrbe in neželenih dogodkov na sekundarni ravni zdravstvenega varstva.
Metode: Kvantitativna študija je bila izvedena v 22 splošnih in okrožnih bolnišnicah v Republiki Hrvaški. Vzorec študije je sestavljalo 1518 medicinskih sester in tehnikov, ki delajo na bolnišničnih oddelkih. Vprašalnik je bil razdeljen na pet glavnih skupin vprašanj: sociodemografski podatki, varnostna kultura, izkušnje, povezane z varnostjo pacientov, in prakse zdravstvenega varstva, ki negativno vplivajo na varnost pacientov. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Zaključki o razmerju med spremenljivkami so bili podani pri običajni stopnji pomembnosti 0,05, tj. s stopnjo zaupanja 95 %. Statistične analize so bile izvedene z uporabo programa IBM SPSS Statistics 25 (SPSS Inc., Chicago, IL, ZDA). Grafični prikazi so bili ustvarjeni z uporabo programa Microsoft Office Excel 2010 za Windows (Microsoft Corporation, Redmont, WA, ZDA) in programa SPSS.
Rezultati: Rezultati študije so pokazali statistično pomembno povezavo med izvajanjem standardiziranih praks zdravstvenega varstva in zmanjšanjem pogostosti zamujenih oskrb (p < 0,001). Medicinske sestre/tehniki iz bolnišnic, ki izvajajo varnostne protokole, so poročali o manjši incidenci neželenih dogodkov, vključno z napakami pri zdravilih in bolnišničnimi okužbami (p < 0,05). Izkazalo se je, da je nenehno izobraževanje zdravstvenega osebja ključni napovedovalec izboljšane varnosti pacientov (p < 0,01), medtem ko je bilo poročanje o incidentih pomembno povezano z boljšimi izidi zdravljenja in manj prekinitve zdravljenja (p < 0,05). Analiza naših rezultatov je tudi pokazala, da ima zamujena oskrba pomemben negativen vpliv na varnost pacientov, saj povečuje tveganje za neželene dogodke (p < 0,001). Bolnišnice z bolj razvito varnostno kulturo poročajo o nižjih stopnjah zdravniških napak (p < 0,05) in boljših izidih zdravljenja. Med najpomembnejše napovedovalce varnosti pacientov spadajo nenehno izobraževanje osebja, sistematična uporaba protokolov in poročanje o incidentih (p < 0,001).
Razprava: Ta študija potrjuje, da ima izvajanje standardiziranih postopkov v zdravstvu ključno vlogo pri zmanjševanju zamujene oskrbe in povečanju varnosti pacientov. Rezultati kažejo, da bolnišnice z razvito varnostno kulturo in izvajanjem protokolov beležijo boljše izide zdravljenja in manj neželenih dogodkov. Stalno izobraževanje medicinskih sester in tehnikov o varnostnih standardih se je izkazalo za ključni dejavnik pri zagotavljanju kakovosti oskrbe, saj povečuje njihovo usposobljenost in zmanjšuje tveganje za napake. Prav tako se priporoča uvedba anonimnega sistema za poročanje o incidentih kot pomemben korak za izboljšanje poročanja in analize neželenih dogodkov. Nova programska oprema za poročanje »SaveMedHr« bi omogočila lažje zbiranje podatkov, anonimnost poročanja in enostavnejšo integracijo z obstoječimi bolnišničnimi sistemi. Tak sistem bi olajšal pravočasno prepoznavanje tveganih področij in omogočil hitrejše izvajanje korektivnih ukrepov. Eden ključnih rezultatov raziskave je povezava med varnostno kulturo in poročanjem o incidentih. Bolnišnice, ki spodbujajo odprto komunikacijo o napakah in imajo visoko raven timskega sodelovanja, kažejo boljše rezultate pri preprečevanju zdravniških napak. Varnostna kultura je ključna za zmanjšanje strahu pred poročanjem o incidentih, kar medicinskim sestram/tehnikom omogoča, da se osredotočijo na učenje iz napak namesto na izogibanje odgovornosti. Ti rezultati poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju izobraževalnih programov, namenjenih ozaveščanju o pomenu poročanja o neželenih dogodkih in izvajanju varnostnih protokolov. Študija kaže tudi na potrebo po sistematični analizi zamujene oskrbe kot pomembnega kazalnika varnosti pacientov. Uvedba ukrepov za zmanjšanje zamujene oskrbe, kot so standardizirani protokoli in načrt |
|---|
