61. |
62. Ekskluzija v kazenskem postopku : magistrsko deloPolona Tomažič, 2016, master's thesis Abstract: Človekove pravice in temeljne svoboščine predstavljajo temelj vsake moderne demokratične pravne države. Spoštovati jih je potrebno tudi v kazenskem postopku. Da bi varovali pravice posameznika pred nezakonitimi posegi države v kazenskem postopku na učinkovit način, poznamo institut izločitve nedovoljenih dokazov. Kot nedovoljene dokaze opredeljujemo dokaze, ki jih je država pridobila s posegom v pravice posameznika, ki jih je pri tem kršila na način, ki ni predviden z zakonom, ustavo ali drugim mednarodnim aktom. Institut izločitve dokazov ali ekskluzija izvira iz anglosaškega, akuzatornega sistema kazenskega postopka, iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnje Vrhovno sodišče je z bogato sodno prakso dobro razvilo institut ekskluzije ter izjeme od le-te. Sistem izločitev nedopustnih dokazov iz kazenskega postopka smo prevzeli tudi v Sloveniji. To velja tako za postopke, ki nimajo posebnih tujih elementov, kot za te, ki ga imajo. Včasih se pokaže potreba po tem, da se v postopku, ki poteka v Republiki Sloveniji, uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Ker slovenska zakonodaj izrecnih pravil za tovrstne dokaze nima, obstaja vprašanje obravnave in dopustnosti takih dokazov v slovenskem kazenskem postopku. Za primere z mednarodnim elementom je na ravni Evropske Unije več uredb in direktiv, ki bolj ali manj dobro urejajo področji kot sta pridobivanje dokazov in varovanje pravic posameznika v postopku. Največja ovira pri učinkoviti uporabi teh aktov tudi v praksi je predvsem razlika v standardih varovanja človekovih pravic in kavtelami med različnimi državami članicami. Ko govorimo o varstvu človekovih pravic, ne moremo mimo Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta s svojo sodno prakso skrbi, da so na podlagi Evropske konvencije človekovih pravic te v postopkih spoštovane. Konvencija pa je tudi minimum za interpretacijo Listine EU o temeljnih pravicah. Keywords: človekove pravice, kazenski postopek, ekskluzija, magistrske naloge, bolonjski program Published in ReVIS: 04.02.2019; Views: 3083; Downloads: 160 Full text (1,13 MB) |
63. |
64. |
65. |
66. Vloga upravnega organa pri pripravi prostorskega akta : magistrsko deloMarjana Sitar Malič, 2010, master's thesis Keywords: prostorski akt, odločba, skladnost, gradnja, objekt, gradbeno dovoljenje, pravna varnost, pravni subjekti, država, upravna enota, lokalna samouprava, občina, prostor, projektna dokumentacija, načrtovanje, postopek, magisteriji Published in ReVIS: 29.08.2018; Views: 2560; Downloads: 120 Full text (838,25 KB) |
67. |
68. Pravice otrok in mladoletno prestopništvo : magistrsko deloVesna Ložar, 2011, master's thesis Keywords: otrokove pravice, mednarodni dokumenti, mladoletno prestopništvo, kazenski postopek, sodišča za mladoletnike, sankcioniranje mladostnikov, Republika Slovenija, Evropska unija, Združene države Amerike Published in ReVIS: 23.08.2018; Views: 2585; Downloads: 142 Full text (1,10 MB) |
69. Analiza odškodninskih sporov zaradi kršitve pravice do svobode : magistrsko deloUrban Grubar, 2012, master's thesis Keywords: protipravnost, odškodnina, materialna in nematerialna škoda, predkazenski in kazenski postopek, odvzem prostosti, Ustava RS, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Zakon o kazenskem postopku Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2536; Downloads: 134 Full text (1,57 MB) |
70. Hitri prekrškovni postopek : kritična analiza normativne ureditveMatija Šafarić, 2016, master's thesis Abstract: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela. Keywords: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3759; Downloads: 335 Full text (1,10 MB) |