1. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, not set Abstract: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo. Keywords: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij Published in ReVIS: 29.05.2024; Views: 166; Downloads: 18 Full text (1,99 MB) |
2. Vpliv krize dobavnih verig na podjetje RADANOVIČ Brežice, d.o.o.Valentina Golob, 2024, not set Abstract: Avtomobilska industrija se zaradi hitrih tehnoloških sprememb neprestano spopada z različnimi izzivi. Kljub vsem izzivom pa je bilo leto 2020 zaznamovano kot ključno obdobje za avtomobilsko industrijo, saj se je ta nenadoma soočala z največjim in nepredvidljivim izzivom – pandemijo covida-19. Prvi izzivi, ki so se pojavili zaradi pandemije covida-19, so bili povezani s krizo dobavnih verig, ki predstavlja ključni element sodobnega globalnega gospodarstva.
V prvem delu diplomske naloge je predstavljen razvoj avtomobilske industrije, konkurenčnost avtomobilske industrije in dejavniki, vpliv in posledice krize leta 2008 na avtomobilsko industrijo, izzivi transporta in logistike ter avtomobilska industrija v prihodnosti.
V drugem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki se osredotoča na vpliv pandemije covida-19 na družinsko podjetje RADANOVIČ Brežice, d. o. o. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo dveh intervjujev, ki sta bila izvedena na področju prodaje in marketinga. Vprašanja, postavljena v okviru intervjujev, so raziskovala poslovanje podjetja med krizo, izzive, s katerimi se je podjetje soočalo, ter prilagojeno marketinško strategijo v tem zahtevnem obdobju. Keywords: avtomobilska industrija, dobavne verige, transport in logistika, pandemija covida-19, vpliv krize. Published in ReVIS: 22.04.2024; Views: 267; Downloads: 18 Full text (1,01 MB) |
3. |
4. |
5. Uporaba procesov projektnega managementa za blažitev vpliva pandemije na načrtovanje razvoja turističnega naselja : magistrsko deloAlja Hrovat, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na oblikovanje procesov projektnega managementa kot odziv na izzive, ki sledijo po pandemiji. Glavni poudarek je na učinkovitem obvladovanju stroškov izvedbe projekta in obvladovanju tveganj v negotovem poslovnem okolju. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu se podjetja soočajo z vedno večjimi izzivi pri izvajanju projektov, še posebej po nepredvidljivih dogodkih, kot je pandemija. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko podjetja ustrezno prilagodijo svoje procese projektnega managementa, da se lahko spopadejo s tovrstnimi izzivi. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dobro pripravljeni in prilagodljivi procesi ključno vlogo pri obvladovanju stroškov in tveganj v projektih, izvedenih v negotovih razmerah. Študija primera po pandemiji je razkrila, da so podjetja, ki so že imela vnaprej pripravljene prilagodljive procese, lažje ohranjala kontrolo nad stroški in tveganji. Komunikacija med člani projektnega tima in deležniki je ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagajanje spremembam in usklajevanje med vsemi vpletenimi. Pomembno je tudi poudariti, da procesi projektnega managementa niso statični, temveč se nenehno prilagajajo glede na novonastale razmere. Učenje iz izkušenj je ključnega pomena za izboljšanje procesov in doseganje boljših rezultatov v prihodnjih projektih. Poleg tega so rezultati potrdili hipotezi, da bolj strukturirani procesi vodijo do boljšega obvladovanja stroškov in tveganj v projektnem okolju, ki ga zaznamujejo negotovost in spremembe. V sklepni fazi magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je prilagodljivost ključnega pomena za učinkovito projektno upravljanje v negotovih časih po pandemiji. Podjetja morajo nenehno preučevati in izboljševati svoje procese, da ostanejo konkurenčna. To delo poudarja pomen agilnega pristopa k projektnemu managementu in vsebuje smernice, ki bodo podjetjem pomagale bolje obvladovati stroške, tveganja ter uspešno izvajati projekte v novih, dinamičnih okoliščinah. Keywords: prilagodljivost, stroškovno obvladovanje, tveganja, projektni management, pandemija Published in ReVIS: 29.01.2024; Views: 373; Downloads: 19 Full text (820,15 KB) |
6. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacijaMaruša Gorišek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb. Keywords: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 450; Downloads: 22 Full text (1,69 MB) |
7. |
8. Vpliv pandemije Covid-19 na finančne trge in trgovanje s finančnimi instrumentiLuka Albreht, 2023, undergraduate thesis Abstract: Leta 2020 je pandemija covida-19 zaustavila svet in s tem vplivala na finančne trge. V diplomskem delu smo analizirali njen vpliv na glavne svetovne delniške indekse, kot so S&P 500, DOW Jones, NASDAQ, DAX in Hang Seng. Pandemija je povzročila začasen padec vrednosti indeksov, vendar so se ti do konca leta 2020 že povrnili na prvotno raven zaradi intervencij centralnih bank in vlad. S pomočjo ankete smo ugotovili, da se je trgovanje s finančnimi instrumenti v času pandemije povečalo, saj so fluktuacije na trgih pritegnile nove vlagatelje. Keywords: covid-19, pandemija, finančni trgi, delniški indeksi, frekventnost trgovanja Published in ReVIS: 26.08.2023; Views: 379; Downloads: 20 Full text (1,41 MB) |
9. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19 : magistrsko deloBoris Obolnar, 2023, master's thesis Abstract: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju. Keywords: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava Published in ReVIS: 20.04.2023; Views: 655; Downloads: 89 Full text (1,93 MB) |
10. |