341. |
342. Problematika uspešnega prenosa družinskega podjetja na naslednjo generacijoPetra Kodrič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Družinsko podjetništvo je pogost pojav tako po svetu kot v Sloveniji. Četudi mnoga podjetja slej ko prej preidejo v drugo obliko, kjer jih ne vodijo in upravljajo družinski člani, niti ne ostanejo v njihovem lastništvu, je pri nas in po svetu družinsko podjetništvo pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Predvsem mala in srednje velika podjetja pri nas so v večini še vedno družinska. Družinsko podjetništvo ima posebne značilnosti, kot so: vpletenost zasebnih oziroma družinskih vezi in posledično intimnejših odnosov med deležniki, večja zavzetost za stabilno rast in manjša nagnjenost k tveganju ter zahtevnost prenosa posla na naslednjo generacijo. Slednja je celo tako zahtevna, da se pri nas na drugo generacijo prenese približno polovica, na tretjo in naslednje pa le majhen odstotek podjetij.
Diplomska naloga raziskuje, kateri so oprijemljivi dejavniki prenosa in kako jih sistematizirati v obliko, s katero bi zagotovili uspešen prenos.
Keywords: podjetništvo, družinsko podjetništvo, sistemizacija prenosa družinskega podjetja, analiza prenosa družinskega podjetja na naslednjo generacijo
Published in ReVIS: 07.07.2018; Views: 2916; Downloads: 176
 Full text (1,39 MB) |
343. Normativna ureditev in izvedba policijsko - tožilske preiskave v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaValter Fabjančič, 2017, doctoral dissertation Abstract: Raziskava v okviru doktorske disertacije vključuje vse predhodno opisane dileme in vprašanja ter na teoretični ravni ponuja odgovore, ki bodo lahko uporabni tako v teoriji kot v praksi. Poleg sociološke analize družbenih vrednot in virov varnostnih groženj, ki med drugim narekujejo učinkovito prilagajanje kazensko procesne zakonodaje, ter podrobne povojne zgodovinske analize predhodnega postopka in uveljavljenih modelov kazenskih postopkov, v študiji podrobno proučujemo in kritično ocenjujemo posamezne faze (policijskega) predkazenskega postopka, pričenši s sprožilno informacijo o kaznivem dejanju (notitia criminis) in posameznimi procesno uveljavljenimi dokaznimi standardi. Sledi izvirna analiza nekaterih neformalnih policijskih ukrepov, zatem nujnih preiskovalnih dejanj, s katerimi policija posega zlasti v osebnostne pravice posameznika, in naposled še prikritih preiskovalnih ukrepov, ki predstavljajo občuten poseg države v človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav tako v raziskavi opozarjamo na dileme in posebnosti tožilskega usmerjanja policijske preiskave, vključujoč izvirno analizo podzakonskega akta, ki ureja njun odnos. V tem delu raziskave je večinoma uporabljena metoda študije primerov, v okviru katere smo poleg različne literature proučili številne domače in tuje judikate ter ugotovitve strnili v jasna izhodišča in jih, upoštevajoč tudi opravljeno mednarodno primerjalno analizo, uporabili za zaključne teze disertacije. Osnovni cilj raziskave je oblikovanje novih znanstvenih spoznanj na obravnavanem področju, z možnostjo implementacije nove kazensko procesne paradigme. Tako na podlagi ugotovitev študije v zaključnem delu doktorske disertacije ponujamo možne rešitve za učinkovitejši predkazenski postopek. Te smo v grobem razdelili na tri skupine. V prvo smo uvrstili izhodišča za snovanje bodočega (pred)kazenskega postopka v okviru sedaj veljavnega mešanega modela ter v ta namen - na podlagi v raziskavi ugotovljenih pomanjkljivosti normativne ureditve in teoretično-praktičnih vprašanj, povezanih s pooblastili policije ter vlogami subjektov predkazenskega postopka - predlagane rešitve strnili v 43 posameznih točk. V drugi dve skupini pa smo uvrstili predloga možnih modelov policijsko-tožilske preiskave, vključujoč oblikovanje osnovnih temeljev za uzakonitev slovenske sodne policije. Pri tem smo zaradi trenutno nejasne smeri dolgoročnega razvoja slovenskega kazenskega postopka v prvem delu nakazali izhodišča za uvedbo sodne policije in policijsko-tožilske preiskave v okviru sedaj veljavnega mešanega modela kazenskega postopka, v drugem pa predstavili možne smernice uzakonitve sodne policije v okviru morebitnega bodočega modificirano adversarnega modela, za katerega je značilna ukinitev sodne preiskave in nadomestitev s tipično policijsko-tožilsko.
Keywords: policija, varnost, policijska preiskava, predkazenski postopek, državno tožilstvo, preiskovalni sodniki, kriminaliteta, kazniva dejanja, policijska pooblastila, disertacije
Published in ReVIS: 06.07.2018; Views: 3717; Downloads: 277
Full text (2,82 MB) |
344. |
345. |
346. |
347. |
348. |
349. |
350. |
