Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami. Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju. Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha, obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla iz odnosa. Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju.
Keywords: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1047; Downloads: 112
Full text (1,56 MB)

Abstract: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki, ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito, predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh, večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice, tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po katerem se rešujejo problemi. Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo, policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami pri obravnavanju primerov.
Keywords: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1973; Downloads: 96
Full text (921,12 KB)

Abstract: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Keywords: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 2119; Downloads: 200
Full text (670,74 KB)

Abstract: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Keywords: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Published in ReVIS: 30.06.2021; Views: 2139; Downloads: 232
Full text (2,95 MB)

Abstract: Magistrska naloga študijskega programa druge stopnje zavzema polja samopomoči in branja priročnikov za samopomoč med Slovenci, ki je v veliki meri še neraziskano področje. V teoretičnem delu naloge raziskujemo družbeno in zgodovinsko ozadje, ki je pripomoglo k razvoju polja samopomoči in priročnikov za samopomoč. Prav tako nas zanima, kaj je pripomoglo k današnjemu uspehu tovrstne literature v svetu (predvsem v Združenih državah Amerike) in kdo so največji kritiki preučevanega žanra. Naš namen je preučiti stanje na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu naloge raziskujemo, ali Slovenci poznamo in beremo priročnike za samopomoč, kdo so tipični bralci, zakaj se posameznik odloči za branje in kakšne so posledice/ugotovitve branja tovrstne literature. Rezultati kažejo, da so Slovenci seznanjeni s priročniki in jih (občasno ali redno) tudi prebirajo. Največji del anketirancev se s priročniki seznani preko medijev, največ anketirank pa žanr namerno išče. V največji meri priročnike izbirajo glede na področje, ki jih zanima, avtorja ali po priporočilih prijateljev in znancev. Bralci priročnike uporabljajo za osebno rast, čeprav po njih pogosteje posežejo ob določenih težavah. Raziskava kaže, da intervjuvanci nimajo posebnih tehnik branja, v večini prebirajo priročnike v celoti, od začetka do konca, pomembne informacije pa si podčrtajo ali izpišejo. Slovenci so prav tako selektivni bralci, saj priročnikov ne sprejemajo v celoti, ampak uporabijo le nasvete, ki se jim zdijo uporabni in v praksi izvedljivi. Skoraj vsi bralci so nasvete iz priročnika v preteklosti že prenesli iz teorije v prakso in bili (po njihovi oceni) pri tem uspešni. Slovenci priročnike ocenjujejo kot vir pozitivnih sprememb v njihovem življenju. Zraven priročnikov uporabljajo tudi druge oblike samopomoči, v največji meri jogo in meditacijo, raziskava pa kaže, da se po pomoč obračajo tudi na strokovno usposobljeno osebje.
Keywords: samopomoč, priročniki, motivi za branje, tehnike branja, učinki branja, magistrske naloge
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 1103; Downloads: 83
Full text (1,55 MB)