Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: The thesis touches on important concepts of innovation and regional development. Their empirical relevance for economic and social growth is a subject of active debate. Studies revealed that interactions have a major impact, de facto, on the capacity to innovate. Diversifying knowledge sources, joint ventures and co-creational practices can explain much of the locational factors and innovation in a-spatial networks. With the rise of globalisation, scholars found that Multinational Corporations and their global production chains are integrating more and more into regions worldwide. They share practices and engage local stakeholders in their innovation projects. This research aims to explore the importance of locational and global factors in this process. The goal is to see how these two forces contribute to innovation separately and when intertwined regionally, closing the gap between regional and global innovation frameworks. The thesis contributes to science by developing a new synthesis model based on mainstream Innovation theories. It includes the endogenous and exogenous forces that create environmental pressures and opportunities, pushing economic agents to innovate. The central aspect of this model is the acknowledgement of the multiscalar nature of innovation. Local institutions, mindsets and influence from the production chains create conditions and pressures in the network, which motivates companies to innovate. Depending on the local competencies and the needs of production networks, it creates various environments for companies. It is up to enterprises to use created opportunities, which can be local, national or global. Data collected in eight (distinct) regions in Central and Eastern Europe (active in automotive and electronics industries) was used in qualitative and logical analysis to observe patterns in regional behaviour. The results revealed that endogenous and exogenous forces act circumstantially in each region, partially proving all the hypotheses on endogenous and exogenous factors and validating the model. Each region displays different rates of local and regional engagement and, thus, different patterns of innovation, determining their competitive potential. The research also revealed additional factors (e.g., the importance of trust, particularities of information diffusion, etc.) relevant to innovation in Central and Eastern Europe.
Keywords: innovation, regional development, transnational value chains, networks, institutions, cognitive mindset, regional-global co-operation
Published in ReVIS: 25.10.2022; Views: 727; Downloads: 73
Full text (5,96 MB)

Abstract: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1) kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo. Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Keywords: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 941; Downloads: 92
Full text (3,30 MB)

Abstract: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Keywords: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 966; Downloads: 137
Full text (703,06 KB)

Abstract: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Keywords: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1003; Downloads: 42
Full text (1,84 MB)

Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1029; Downloads: 79
Full text (877,55 KB)