Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


11 - 20 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Zloraba podjetij v Sloveniji za pranje denarja in davčne utaje : magistrsko delo
Primož Markovc, 2021, master's thesis

Abstract: Pojma pranja denarja in davčne utaje sta postala že skoraj del vsakodnevnega besednjaka, termina, ki se na slovenskem uporabljata za skoraj vse uspešne podjetnike in posameznike. Predvsem za tiste uspešne posameznike, ki odstopajo od določene politične linije in jih je treba diskreditirati ter medijsko uničiti. Po drugi strani pa povprečen prebivalec Slovenije ne razume pomena teh dveh pojmov. Večina Slovencev prav tako ne razume neizpodbitnega dejstva, da so davki ena izmed sestavin vsake pravne in socialne države: so zakonsko določene dajatve, ki jih pobira država brez neposredne protidajatve. Pri davkih lahko govorimo tudi kot o nadomestilu za izvajanje Družbene pogodbe s strani države. Pravni subjekti kljub Družbeni pogodbi iščejo poti, kako davčne obveznosti optimizirati ali celo utajiti. Z davčnimi utajami pa je tesno povezano še pranje denarja, katerega naloga je prek ustreznih finančnih instrumentov in načinov statusnega preoblikovanja nelegalno premoženje vsaj preoblikovati v zakonito premoženje, če je le mogoče pa še ustrezno oplemenititi. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti današnje trende in metode pranja denarja v Sloveniji ter odgovor nadzorstvenega in represivnega aparata na davčne utaje in pranje denarja. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, metoda sinteze in sistemska analiza. Njihova uporaba je pripeljala do ugotovitve, da slovensko poslovno okolje omogoča davčne utaje in pranje denarja. Kot ključno ugotovitev dela pa se lahko izpostavi sum o koruptivnosti pooblaščenih oseb za izvajanje nadzora in preganjanje tovrstne kriminalitete.
Keywords: davčna utaja, pranje denarja, poslovno okolje, nadzor, kaznivo dejanje
Published in ReVIS: 01.02.2022; Views: 1003; Downloads: 96
.pdf Full text (4,65 MB)

12.
Preprodaja prepovedanih drog v okviru hudodelske združbe in odvzem premoženjskih koristi : magistrsko delo
Medina Radončič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko odvzema premoženjskih koristi, ki so nastale zaradi preprodaje prepovedanih drog. Namen dela je analizirati ZOPNI in prikazati problematiko konkretno s posameznimi sodnimi primeri. Preprodaja prepovedanih drog je kaznivo dejanje, ki je najpogosteje izvedeno. Opisano je v členih 186 in 187 KZ-1. Gre za problematiko družbe, ki ne bo nikoli izkoreninjena, vzrok pa leži tudi v finančni koristi, saj gre za izjemno donosen posel. Pojavlja se vprašanje, kako preprečiti skritim vodjem hudodelskih združb skrivanje pred zakonom, saj ponavadi roka pravice do njih in njihovega premoženja ne seže. To pomembno vprašanje skuša urediti ZOPNI, ki si prizadeva v okviru finančne preiskave odvzeti premoženje nezakonitega izvora. Sam zakon pa je sprožil številne dileme in razhajanja v mnenju glede protiustavnosti določenih členov med pravno stroko. Magistrsko delo prikazuje tudi zanimivost, kaj se je zgodilo s premoženjem javnosti bolj znanim obrazom, ki so vodili večje hudodelske združbe. Ker pa želijo preprodajalci drog obiti zakon in še naprej služiti, prihaja do zlorab s prekurzorji oziroma predhodnimi sestavinami. Nadzor opravljajo policija, carina in Urad Republike Slovenija za kemikalije, ki skušajo preprečiti zlorabo predhodnih sestavin
Keywords: prepovedane droge, preprodaja, hudodelska združba, ZOPNI, odvzem premoženja
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1436; Downloads: 106
.pdf Full text (1016,70 KB)

13.
DNK kot materialni dokaz v kazenskem postopku : diplomsko delo
Lien Ličen, 2020, undergraduate thesis

Abstract: DNK v kazenskem postopku velja kot eden najtrdnejših dokazov zoper obdolžence in dokazuje njihovo prisotnost na kraju dejanja. Vendar je kljub temu potrebno pri tem imeti v mislih, da sam DNK ne pomeni dokaza, da je obdolženi oziroma osumljeni storil kaznivo dejanje, temveč dokazuje zgolj njegovo prisotnost na kraju ali stik s predmeti, ki so bili najdeni. Preiskovalcem pomeni torej zgolj pomoč, da s pomočjo drugih preiskovalnih metod obdolžencu dokažejo krivdo. Začetki uporabe DNK v kazenskem postopku sodijo v 80. leta prejšnjega stoletja in z razvojem tehnologije se je razvila tudi zanesljivost dokaznega postopka. DNK sodi med tako imenovane biološke sledi, zaradi česar je v pravni regulativi podvržen strogim merilom, saj njegova uporaba pomeni enega največjih posegov v osebno integriteto in zasebnost ljudi. Z razvojem tehnologije in preiskovalnih metod ter povečevanjem varnostnih tveganj se je povečala tudi potreba po pravni ureditvi področja uporabe DNK metodologije. Pravna stroka mora tako pri urejanju tega področja iskati optimalno ravnovesje med interesom javnosti pri zagotavljanju splošne varnosti in kaznovanju storilcev kaznivih dejanj na eni strani ter varstvom zasebnosti in človekove integritete na drugi strani. Diplomska naloga se poleg pravne ureditve v Sloveniji in sodne prakse, ukvarja tudi z analizo mednarodno pravnega vidika, ki je vse bolj pomembna v luči globalizacije varnostnih vprašanj in preiskovanja mednarodnega kriminala
Keywords: DNK, biološke sledi, kazensko pravo, dokazni postopek, forenzične preiskave
Published in ReVIS: 19.07.2021; Views: 1628; Downloads: 103
.pdf Full text (789,53 KB)

14.
Spolne zlorabe otrok in kazensko pravo : diplomsko delo
Katarina Ilijevska, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Keywords: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Published in ReVIS: 31.12.2020; Views: 2094; Downloads: 232
.pdf Full text (2,87 MB)

15.
Preprečevanje pranja denarja v bančništvu : magistrsko delo
Aleksandra Perić, 2019, master's thesis

Abstract: Predstavljajte si kriminalca, ki je milijonar, a je sredstva pridobil na nezakonit način. Sredstva bi rad uporabljal in jih vložil v nakup prestižnih stvari, a tega ne more storiti, ker bi plačevanje z gotovino delovalo zelo sumljivo. Premoženje mora prikazati na način, kot da ga je pridobil legalno - mora ga "oprati". Šele po tem, ko bo denar plasiran v gospodarski obtok, s čimer bo imel navidezno legalizirano podlago, ga bo lahko uporabljal za nakup raznih materialnih dobrin, ali pa ga bo položil na bančne račune. Ker je sledljivost izvora teh sredstev zahtevna, skoraj nemogoča, pralcu denarja ne bo mogel nihče dokazati izvršitve tega kaznivega dejanja in ga za to ustrezno sankcionirati. Pranje denarja je skoraj nemogoče izkoreniniti, lahko pa z ustreznimi predpisi in procesi vzpostavimo učinkovite politike proti pranju denarja, stremimo k ozaveščanju ljudi, s tem zmanjšamo njegovo razširjenost, nenazadnje pa tudi moč pralcev denarja. Najpomembnejšo nalogo v uresničevanju zgoraj napisanega imajo finančne ustanove, med katerimi izstopajo banke. Samo z učinkovitimi bančnimi sistemi proti pranju denarja in dobrim sodelovanjem bank, uradov, policije, tožilstev in sodišč lahko stremimo k uspešnejšemu preprečevanju tega kaznivega dejanja. Magistrsko delo obravnava navedeno tematiko, predstavi vse najpomembnejše pojme s tega področja, njegove faze in načine. Zajema tudi predstavitev najpomembnejših mednarodnih aktov in organov ter predstavi slovensko zakonodajo s tega področja. V delu lahko najdete tudi predstavitev dela Urada za preprečevanje pranja denarja, kot tudi primerjavo poročil uradov iz izbranih držav, nazadnje pa se magistrsko delo usmeri v vzpostavitev sistema za preprečevanje pranja denarja v izbrani banki.
Published in ReVIS: 05.02.2020; Views: 2451; Downloads: 254
URL Link to full text
This document has many files! More...

16.
Ukrepi Evropske unije v boju proti trgovini z ljudmi : diplomsko delo
Mateja Cep, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko trgovine z ljudmi, ki je prisotna na vseh celinah tako razvitega kot manj razvitega sveta. Skozi zgodovino je bilo trgovanje z ljudmi vedno del človeštva. Šele v zadnjih dvajsetih letih se Evropska unija bolj intenzivno spopada s tem problemom. V teh letih je bilo sprejetih veliko ukrepov, ki se s problemom soočajo večplastno in resno. Evropska unija s svojimi načrti in vzpostavitvijo institucij, ki se podrobneje ukvarja s trgovino z ljudmi, pomembno vpliva na nacionalno zakonodajo držav članic. Opazimo lahko večje spremembe v zakonodaji in pravni praksi, ki prispevajo k poenotenju pojma. Aktivno se s problemom soočajo tako vladne kot nevladne organizacije, ki imajo pomembno vlogo predvsem s kompanijami ozaveščanja ljudi. Trgovina z ljudmi se pojavlja v različnih oblikah. Tok trgovanja običajno poteka iz ekonomsko šibkejših držav v bolj bogate države. Najbolj razširjena pojavna oblika je spolno izkoriščanje. Kriminalizacija ali dekriminalizacija prostitucije ne vplivata na številke trgovine z ljudmi. Trgovci z ljudmi se samo prilagodijo na sistem. Države Evropske unije so za žrtve lahko države izvora, tranzita in tudi končne destinacije. Evropska unija je v nekaj letih zelo napredovala s svojimi načrti, instrumenti in ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi, pa vendar je na tem področju še veliko delu.
Published in ReVIS: 01.07.2019; Views: 2538; Downloads: 168
.pdf Full text (709,78 KB)

17.
Slepa oseba v kazenskem postopku : diplomsko delo
Sanda Aćimović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja. Odvzem prostosti je največji poseg države v pravice posameznika. Pripor iz ponovitvene nevarnosti mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je treba odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Največji problem je prav prezasedenost Zavodov za prestajanje kazni zapora. Prezasedenost Zavodov vodi v poslabšanje bivalnih razmer za pripornike in zapornike. Če država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Keywords: slepe osebe, hišna preiskava, pripor, invalidni zaporniki, načelo sorazmernosti, človekove pravice in temeljne svoboščine, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 11.06.2019; Views: 2619; Downloads: 138
.pdf Full text (1,22 MB)

18.
19.
Trgovina z ljudmi kot suženjstvo sodobnega časa : magistrsko delo
Špela Gričnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko suženjstva, ki se pojavlja v sodobnem času. Po eni izmed definicij je trgovina z ljudmi vsaka oblika prodaje ali prenosa ranljivih posameznikov ali skupin z namenom njihovega izkoriščanja. Obstajajo številne vladne in nevladne organizacije, le malo teh pa je specializiranih samo za področje trgovine z ljudmi. Ob teh pojavih pride do grobih kršitev človekovih pravic. Do porasta in razvoja te problematike lahko pripeljejo številni vzroki in dejavniki, kar terja množične žrtve, ki pa se medsebojno razlikujejo. Trgovanje predstavlja organizirano kriminaliteto v državah in je osredotočeno na ustvarjanje dobička. Na ta način se dobiček zagotovi kriminalnim združbam, zato je trgovanje z ljudmi v porastu, saj je v soodvisnosti od povpraševanja, tega pa je veliko. V nalogi je bilo ugotovljeno, da so v Sloveniji izpolnjeni minimalni pogoji za odpravo te problematike. Država je napredovala predvsem na zakonodajnem področju in v praksi. Glede na poročilo skupine strokovnjakov (GRETA) za boj proti trgovini z ljudmi, je potrebno več narediti za žrtve trgovine z belim blagom. Problematika trgovine z ljudmi se uspešno rešuje tudi tako, da se začne problem reševati takrat, ko se oblike izkoriščanja šele začenjajo razvijati in še niso v teku. Največjega pomena bi bilo, da se tega problema začnejo zavedati voditelji svetovnih gospodarstev in izpostavijo trgovino z ljudmi kot globalni problem ter kot najpomembnejše vprašanje reševanja sodobnega suženjstva.
Published in ReVIS: 29.01.2019; Views: 2803; Downloads: 278
.pdf Full text (1,14 MB)

20.
Predkazensko-kazenski vidik pri prometu nepremičnin v javni lasti : magistrsko delo
Janez Kerin, 2017, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji kazniva dejanja, ki obravnavajo nepravilnosti pri prometu z nepremičninami v javni lasti v grobem uvrščamo med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, katere določbe vsebuje 24. poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1) in kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, vsebovana v 26. poglavju KZ-1. Namen magistrske naloge je predvsem prikazati načine in oblike kaznivih dejanj, ki se pojavljajo pri prometu z nepremičnimi v javni lasti, pomen in oblike pripravljalnih dejanj za samo storitev kaznivih dejanj ter ekonomske, okoljske in razvojne vplive že izvršenih kaznivih dejanj na okolico. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da se preiskovalci po zaznavi kaznivih ravnanj posameznikov srečujejo predvsem s težavami pri dokazovanju posameznih elementov kaznivih dejanj in ne nazadnje tudi s pridobivanjem dokazne dokumentacije ter ugotavljanjem pridobitve protipravne premoženjske oz. nepremoženjske koristi posameznikov. Pravni red v Republiki Sloveniji nam, ne glede na pravni red Evropske skupnosti, ki v posameznih primerih omogoča lažje dokazovanje posameznih nezakonitih ravnanj, določa visok dokazni standard za samo potrditev stopnje verjetnosti izvršitve posameznega kaznivega dejanja, kar je z vidika varstva pravic posameznika pred državo pozitivno.
Published in ReVIS: 25.09.2018; Views: 1902; Downloads: 124
.pdf Full text (1,19 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top