Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


111 - 120 / 125
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
111.
Diskriminacija pri zagotavljanju mednarodnega miru : magistrsko delo
Dejan Matijevič, 2013, master's thesis

Keywords: diskriminacija, mednarodni mir, zagotovila
Published in ReVIS: 03.10.2017; Views: 2647; Downloads: 136
.pdf Full text (1,54 MB)

112.
Vloga etike pri uveljavljanju trajnostnega razvoja v pogojih globalizacije : magistrsko delo
Dejan Klemenčič, 2010, master's thesis

Keywords: trajnostni razvoj, morala, globalizacija, ekologija
Published in ReVIS: 03.10.2017; Views: 3086; Downloads: 132
.pdf Full text (1,47 MB)

113.
114.
115.
Uvedba davčnih blagajn v boju proti sivi ekonomiji : diplomsko delo
Dominik Fužir, 2016, undergraduate thesis

Keywords: siva ekonomija, FURS, davčne blagajne
Published in ReVIS: 21.09.2017; Views: 4214; Downloads: 146
URL Link to full text

116.
117.
Svoboda ustanavljanja družb v judikaturi sodišča Evropske unije : magistrsko delo
Dejan Nabernik, 2013, master's thesis

Keywords: judikatura, ustanavljanje družb, Evropska unija
Published in ReVIS: 12.09.2017; Views: 2484; Downloads: 131
.pdf Full text (1,13 MB)

118.
Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji : magistrsko delo
Dejan Kaloh, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava in primerja zgodovinske, politične in pravne vidike funkcije šefa države v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju tudi RS) in Ruski federaciji (v nadaljevanju tudi: RF). Pristojnosti in funkcije predsednika države v teh dveh državah so nujno drugačne, saj je Slovenija predstavnica parlamentarnega sistema državne oblasti z reprezentativno vlogo šefa države, Ruska federacija pa je država s predsedniškim sistemom državne oblasti, kjer je vloga šefa države v primerjavi z drugimi ključnimi državnimi organi izstopajoča. Obe državi kljub razlikam v sodobnem sistemu državne oblasti povezuje skupna komunistična preteklost, za katero je bilo značilno enostrankarsko vladanje in soočenje s prehodom v novi demokratični sistem, ko je Slovenija postala parlamentarna demokracija, Ruska federacija pa je dobila dominantni predsedniški sistem. Obe državi sta v nenehnem procesu utrjevanja demokratične države, pri tem pa ima ravno predsednik države zelo pomembno vlogo. Odnosi med posameznimi vejami oblasti v odnosu do šefa države so v obeh preučevanih državah različni. Predsednik Republike Slovenije predstavlja »sui generis« državni organ in je pozicioniran zunaj okvirjev klasične tridelne oblasti, ob tem, da v svojih rokah nima izvršilne oblasti. Predsednik Ruske federacije pa ravno obratno - predstavlja četrto vejo oblasti, ki je v primerjavi s preostalimi tremi vejami oblasti dominantna. Magistrsko delo se je v osrednjem delu osredotočilo na primerjalni opis vloge, pristojnosti in pooblastil predsednika v sistemu, ki mu dovoljuje več oblasti (Ruska federacija) in v sistemu, v katerem je predsedniška oblast bolj omejena (Republika Slovenija). Dejanski položaj in moč šefa države pa je bilo potrebno nujno presojati v kontekstu politične zgodovine države, ustavnega okvirja in v luči osebnostnih značilnosti vsakokratnega šefa države.
Keywords: šef države, pristojnosti šefa države, parlamentarni sistem, predsedniški sistem, predsednik Republike Slovenije, predsednik Ruske federacije
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 3663; Downloads: 164
.pdf Full text (646,41 KB)

119.
Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacije : magistrsko delo
Dejan Ravš, 2016, master's thesis

Abstract: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Keywords: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 24.08.2017; Views: 3441; Downloads: 159
.pdf Full text (2,32 MB)

120.
Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega naroda : magistrsko delo
Špela Gomboc, 2016, master's thesis

Abstract: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Keywords: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Published in ReVIS: 17.08.2017; Views: 3780; Downloads: 163
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 1.47 sec.
Back to top